Prihaja prva dama bosanskega sevdaha

Glasba svetov v vseh odtenkih in z vseh koncev sveta, odeta v sodobne glasbene ritme, bo spet privabljala obiskovalce v idilično okolje Blejskega jezera – Bled namreč med 27. julijem in 6. avgustom gosti že 27. Festival Okarina. V soboto tako na etno festival z dolgoletno tradicijo prihaja vrhunska Amira Medjunanin, prva dama bosanskega sevdaha. Ob 20.30 ji boste lahko prisluhnili v blejski Festivalni dvorani.

Težko je najti le eno besedo, s katero bi opisali sevdah, čeprav je morda pomensko najbolj ustrezna beseda hrepenenje. Kot španski duende ima tudi sevdah več pomenov – ljubezen, neuslišana ljubezen, neskončna ljubezen, hrepenenje, ob katerem ljubimec čuti mrzlico in vročico kot pri malariji, in ki se ga kot malarije ni mogoče otresti – a navsezadnje je to način življenja in pripoved, ki govori o sebi.

Amira Medunjanin se je rodila v Sarajevu, kjer tudi živi. Prve pesmi, ki jih je slišala v otroštvu, so bile sevdalinke in od takrat ji sevdah predstavlja veliko ljubezen. Kot so minevala leta, tako se je tudi njena vez z glasbo poglabljala in postajala vse bolj trdna.

Na Bledu bo pela prvič

V Sloveniji smo jo lahko videli pred časom, ko je nastopila v ljubljanskem hramu kulture, kjer je promovirala predzadnji album Silk & Stone. Tokrat bo na Bledu predstavila novi album.

»Čeprav sem zadnjih nekaj let nastopala v Sloveniji, na Bledu ne, sem ga pred mnogimi leti obiskala. Nanj imam samo lepe spomine. Komaj čakam na koncert, saj bom imela priložnost, da se občinstvu tu predstavim prvič. Uživala bom tudi v naravi – nič ni lepšega, prava terapija za dušo.«

Do danes je Amira izdala šest albumov, od tega pet studijskih in enega »live« oziroma v živo. Leta 2004 je izšel prvi Rosa, zadnji Damar pa novembra lani. Na albumu je tudi istoimenska pesem.

»Tekst je spisala Marija Krznarić - Karaula, glasbo pa Boško Jović. Pesem govori o neizmerni ljubezni in o vsem, kar nekdo, ki ljubi, doživlja. Ker samo, kadar ljubimo, je naše življenje izpolnjeno. Včasih smo zaradi ljubezni srečni, na žalost pa tudi nesrečni, kadar nam je ne vračajo.«

Album je nastajal skoraj leto dni

Na njem je devet del, od tega dve novi, avtorski pesmi. »Poleti 2016 smo ga posneli v studiu Real World Studios Petera Gabriela v Veliki Britaniji. Koncept albuma sem nosila v glavi zelo dolgo, vendar ga nisem mogla realizirati, ker je bil problem s prostimi termini v omenjenem studiu. Tako se je stvar zavlekla, kar pa je pravzaprav dobro, saj je za snemanje tovrstne glasbe omenjeni studio najboljša mogoča opcija. Izjemni pogoji za delo in vrhunski glasbeniki so mi snemanje sploh olajšali.«

Če živite za glasbo, se je težko opredeliti samo za eno pesem, nadaljuje Amira. »Mogoče v tem trenutku lahko poudarim dve: Vjetar ružu poljuljkuje in Tvojte oči Leno mori. Pa tudi Moj Dilbere in Ah, što ćemo ljubav kriti sta mi ravno tako blizu. No, in tako pridem do tega, da bi v bistvu morala navesti vse pesmi z albuma, saj je vsaka pesem posebna in vsaka ima svoje mesto v mojem življenju.«

Amira veliko nastopa v tujini, predvsem po Evropi. Omeni, da se oktobra vrača v Ljubljano, ponovno na oder Cankarjevega doma. Razmišlja, da njeni koncerti niso običajni, saj na njih veliko govori in gre pravzaprav za neke vrste druženje. »Izjemno veliko mi pomeni interakcija z občinstvom.«

Pravi, da niti ne ve, ali bi svojo glasbeno kariero sploh lahko poimenovala kariera: »Na tem glasbenem popotovanju sem od leta 2008. V ta svet sem vstopila precej pozno, pa čeprav je glasba moje življenje.« Pred tem je namreč delala v financah, imela »normalo« življenje, kot ga poimenuje, in sem ter tja nastopila na kakšnem festivalu. In prišel je dan, ko je ugotovila, da mora izbrati: odločila se je za glasbo.

Prve sevdalinke je Amira slišala pri svoji mami

»Mislim, da sem imela tri ali štiri leta, ko sem poskušala odpeti sevdalinko. Najprej sploh nisem razumela pomena besed, z leti pa razvozlala, kaj pomenijo verzi, ki sem jih kot otrok poskušala interpretirati. Poseben spoj melodije in teksta, način izvajanja in njihova sporočilnost me obkrožajo ves čas. Vsakič ko izvajam neko pesem, jo vedno znova podoživljam, kot da je prvič.«

Melodija sevdalink je bolj žalostna, a iz Amirinih ust ta žalost nosi s seboj neko posebno energijo. »Sevdalinke so pesmi o ljubezni in nekatere so polne žalosti. Ampak v pesmih so opisane življenjske situacije – in tu najdemo tako srečo kot žalost. Kadar gre za ljubezen, potem je mogoče prav vse – in verjamem, da so lahko pesmi, ki so nastale pred toliko stoletji, aktualne tudi danes. Poleg ljubezenskih tem sevdalinke opisujejo tudi mesta in dogodke iz zgodovine in nam tako pripovedujejo o starih časih, načinu življenja, vrednotah, medsebojnih odnosih … Sevdalinke nam pripovedujejo zgodbe, za katere ne bi vedeli, če se ne bi prenašale z ustnim izročilom.«

Amiro imenujejo interpretatorka tradicionalne bosanske pesmi mlajše generacije, celo bosanska Billie Holiday. Pred dobrimi dvanajstimi leti jo je intervjuval novinar z Nove Zelandije, ki je tujim bralcem pojasnil pojem sevdaha tako, da ga je primerjal s soulom in bluesom. »In tako je ostalo,« pravi pevka, ki to sicer jemlje kot kompliment, a meni, da je primerjava vseeno malce neustrezna.

Kaj lahko pričakujejo poslušalci od koncerta na Bledu? Koncert, prežet s pesmimi o ljubezni, željah, hrepenenju?

»Gre za premierni nastop na Festivalu Okarina in moje prvo srečanje z občinstvom na Bledu, tako da se prav posebej pripravljam na to priložnost. Pričakujem lepo druženje, malo solz, veliko smeha in upam na aktivno sodelovanje publike. In že vnaprej občinstvo prosim, naj mi ne zameri, če se na koncertu razgovorim. To običajno počnem, če mi je na odru lepo.«