Človekove pravice za vse čase
V Škofji Loki je potekal dvodnevni mednarodni znanstveni posvet Človekove pravice in temeljne svoboščine za vse čase. Ob tem so pripravili še razstavo Stop, cenzura, branje prepovedane literature in mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Škofjeloškem.
Škofja Loka – Posvet je ob svetovnem dnevu človekovih pravic pripravil Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Loškim muzejem, Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka. Sedemnajst razpravljavcev je govorilo o različnih vidikih človekovih pravic, nekatere teme so bile tudi lokalno obarvane. Dotaknile so se Loškega gradu in usode njegovih lastnic, uršulink, povojnih kazenskih ustanov v Škofji Loki, streljanja talcev leta 1944, življenja in povojne usode lesnega trgovca in industrialca Heinricharja, dr. Janeza Viederja in še nekaterih tem.
Na otvoritvenem večeru je udeležence mednarodnega posveta nagovorila direktorica Študijskega centra za narodno pravo Andreja Valič Zver. Dejala je, da je namen srečanja osvetliti različne oblike teptanja človekovih pravic, opozoriti na njihove posledice, nagovoriti strokovno in širšo javnost in si na tak način prizadevati, da se takšne kršitve ne bi več ponavljale. Zgodovinarji, arhivisti, pravniki, sociologi, publicisti in drugi raziskovalci s področja družboslovja in humanistike tako v svojih prispevkih opozarjajo na kršenje človekovih pravic v Sloveniji in mednarodnem prostoru v 20. stoletju, ki so ga zaznamovali totalitarni sistemi: fašizem, nacizem, komunizem. Tudi v Škofji Loki so jih doživeli: najprej z italijansko in nemško okupacijo, izseljevanjem slovenskih domoljubov v Srbijo, streljanjem talcem pod Kamnitnikom, čas po drugi svetovni vojni pa so zaznamovale druge strahote. Na Loškem gradu je bil zbirni center za iz Vetrinja vrnjene domobrance, ki so jih od tam vozili v smrt v Kočevski Rog in na druga morišča po Sloveniji. Spomnila je, da so lani ob 70-letnici konca druge svetovne vojne civilnodružbene organizacije iz Škofje Loke v nekdanjem nunskem samostanu pripravile odmeven projekt Človek, glej! in Človek, glej naprej! Mednarodni posvet pa je nadgradnja teh dogodkov.
V uvodu je spregovorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki v posvetu vidi priložnost, da pridejo na dan dolgo zamolčane zgodbe. Tudi sama je v svojih poročilih, ki jih vsako leto naslavlja na državo, večkrat opozorila, naj se odkrijejo zamolčani grobovi in opravi dostojno slovo od žrtev povojnih pobojev. Zadovoljna je, da je država naredila korak naprej in letos prekopala žrtve iz Hude jame, tudi sama se je udeležila pokopa v Mariboru. Če nimaš svobode misli in govora, da pripoveduješ tudi zamolčane zgodbe, potem niso spoštovane pravice vsakogar, meni varuhinja. Država mora pogledati nazaj in razčistiti zgodbe iz preteklosti, poslušati zgodbe, ki jih o tem pripovedujejo ljudje. Verjame, da bo tudi škofjeloški posvet tu znal postaviti piko.
O pomembnosti človekovih pravic je govoril tudi župan občine Škofja Loka Miha Ješe. Menil je, da morajo biti tudi danes spoštovane človekove pravice in da morajo imeti ljudje enake možnosti, skrbeti pa je treba, da niso storjene nove krivice. Te pa se še vedno dogajajo, denimo delavcev, ki za dobro delo niso dostojno plačani. Največ krivic pa se dogaja v vojnah, ki jih povzročata pohlep po denarju in oblasti.