Jubilej gorskih reševalcev
Društvo Gorska reševalna služba Kranj, ki ima danes enainpetdeset aktivnih članov, gorskih reševalcev prostovoljcev, je praznovalo sedemdesetletnico.
Kranj – Praznovali so v ponedeljek v prostorih Mestne občine Kranj, beseda srčnost pa je bila med najpogosteje izrečenimi in povzame vse tisto, kar gorski reševalci predstavljajo. Kot je povedal aktualni predsednik Društva Gorska reševalna služba (GRS) Kranj Andrej Kecman, so se do danes spremenili oprema, reševalna tehnika, število obiskovalcev gora in način obiskovanja gora tudi z novimi dejavnostmi, spremenila se je njihova krovna organizacija, ampak reševalci so ostali enaki. Ostajajo prostovoljci, ki s svojim znanjem pomagajo ponesrečenim in izgubljenim v gorah. Za jubilej jim je čestital predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in k srčnosti dodal še nesebičnost, kajti reševalci gredo od doma, ko prejmejo klic, ne glede na vse. »Ponosen sem na vas,« je sklenil Potočnik in Kecmanu predal simbolično darilo, vrv za reševanje.
Prireditev so popestrili mladi glasbeniki na instrumentih, morda bodoči gorski reševalci, glede na to, da imajo tak zgled v družinah: brat in sestra Jaša in Ivana Kecman Kordež ter Jaka Strupi. Zanimiv, še bolje poučen, je bil prelet skozi zgodovino, ki ga je zapisal in s fotografijami opremil Pavel Oman, na prireditvi pa besedilo prebral nekdanji predsednik Društva GRS Kranj Grega Dolinar. Veliko imen je bilo posebej omenjenih, to so vsi tisti, ki so v vseh teh letih pomembno prispevali k ustanovitvi in razvoju gorske reševalne službe, tudi reševanja s pomočjo helikopterja.
Danes nam je tako samoumevna številka 112, s katere na pomoč v gorah napotijo gorske reševalce, ki so sposobni učinkovito posredovati praktično v vsakršnih razmerah, čas pa danes merijo že v minutah. Do sem pa je bila dolga, včasih tudi trnova pot, kdaj so bili deležni kritik ljudi, tudi novinarjev, ki njihovega dela niso poznali. Pri reševanjih, kajti tvegajo tudi svoja življenja, in usposabljanjih so izgubili nekaj svojih prijateljev, pilota Franca Štajerja in dr. Gorazda Zavrnika leta 1975 ter načelnika Mitjo Brajnika leta 1997.
GRS Kranj pokriva območja občin Kranj, Cerklje, Preddvor, Šenčur in Naklo. Lani so imeli pri Društvu GRS Kranj 11 intervencij samo na svojem območju in številna posredovanja povsod tam, kjer je znanje gorskih reševalcev nepogrešljivo. Na smučišču Krvavec, na katerem opravljajo dežurstva od leta 1961, so samo lani pomagali več kot 150 ponesrečencem. Prihodnost gorske reševalne službe vidijo v čim manj administracije in urejenem financiranju. In kako še naprej? »Nesreče v gorah se bodo še dogajale kljub boljši opremi, pomoč gorskih reševalcev pa nikoli ne sme biti razumljena kot preprosto in samoumevno delovanje,« so sklenili jubilanti.