Za črnavce je drugi dom

Včasih, ko je bil v Preddvoru še vzgojni zavod, so jih imenovali domci ali zavodski. Sedaj, ko v bivalni skupnosti otroke in mladostnike že dvajset let vzgajajo po načelih družinske vzgoje, sami sebe imenujejo črnavci.

Preddvor – Gre namreč za stanovanjsko skupino Vzgojnega zavoda Kranj, nastanjeno v hiši ob jezeru Črnava. Ustanovili so jo leta 1996, potem ko so klasični vzgojni zavod v preddvorski graščini zaprli. Prva stanovanjska skupina v Kranju je nastala že dve leti prej, isto leto kot črnavska pa tudi stanovanjska skupina na Mlaki, leto pozneje še ena v Stražišču in pred petnajstimi leti še v Škofji Loki. Če je v zavodskih časih (odprli so ga leta 1954) med grajskimi zidovi bivalo od 80 do 100 otrok, jih je danes v skupini Črnava sedem. Ismir, Nik, Irena, Aleksandra, Valerija, Aleksander in Nuša so stari od 12 do 15 let in prihajajo iz »nefunkcionalnih družin«. Bivalna skupnost vzgojnega zavoda je njihova nova družina, tu po načelih družinske vzgoje poskrbijo, da se otroci in mladostniki resocializirajo in se pripravijo na življenje.

Za vsakega od njih naredijo vzgojni program, ki ga potem izvajajo strokovni delavci v bivalni skupini skupaj s šolo, ki jo obiskujejo v Preddvoru, in z drugimi institucijami, ki so še vključene v ta proces. V bivalne skupnosti jih z odločbo namestijo centri za socialno delo, izvemo od vzgojiteljev. Za sedmerico otrok in mladih skrbijo Maja Leban Ercegovič, Saša Gorenc Košir, Svetko Šljivar in Mateja Oman ter gospodinja Adrijana Reja. »Ob jezeru Črnava naš drugi dom stoji, v njem srečo, mir in varnost našli smo mi vsi,« so na vabilo na praznovanje dvajsetletnice stanovanjske skupine zapisali črnavci. In res je v prijazno rumeno hišo z veliko teraso ob jezeru prišlo veliko gostov. Obiskali so jih preddvorski župan Miran Zadnikar, Tea Dolinar, ravnateljica Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor, ki jo obiskuje tudi šest črnavcev, starši zavodskih otrok, nekdanji varovanci in zaposleni, učitelji in drugi, ki so bili v dveh desetletjih dela in še v prejšnjih zavodskih časih kakor koli povezani s temi otroki. Gostitelje in goste je pozdravil ravnatelj Vzgojnega zavoda Kranj Andrej Gregorač, ki je svojo poklicno pot začel prav ob jezeru Črnava. Fantje so občinstvo ogreli z beatbox (glasba z usti) točko, zaplesala je preddvorska folklorna skupina, v kateri pleše tudi ena od deklet iz stanovanjske skupine, prebrali pa so tudi pismo nekdanje stanovalke te skupine, Marjane. Danes je uspešna zdravnica, preživela pa je zelo težko mladost in bila v poznem otroštvu sprejeta v stanovanjsko skupino, kjer je našla pravi dom, kjer so jo vzgajali tako s strogostjo kot strpnostjo in nežnostjo. »Verjeli so vame in mi zaupali, mi vplivali samozavest in dajali občutek spoštovanja,« je zapisala o zaposlenih v zavodu, ki so v njenem odraščanju odigrali zelo pomembno vlogo. Njena zgodba je lahko navdih in spodbuda za vse, ki so drugačni, ki so izkusili težko otroštvo in izkušnjo v zavodski skupini, le po pravi poti naj gredo, zaupajo vase in v ljudi, ki se trudijo z njimi, je položila na srce današnjim stanovalcem skupine Črnava.