Monografijo je predstavil prof. dr. Krste Dimitrovski, eden od urednikov. / Foto: Primož Pičulin

Negujejo materni jezik

Izšla je monografija Dvajset let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije s poudarkom na izvajanju dopolnilnega pouka makedonskega jezika v Sloveniji.

Kranj – V prostorih kranjskega Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod je pred kratkim potekala razprava na temo migracij v okviru projekta Vsi smo migranti. Na dogodku so predstavili izid trojezične monografije Dvajset let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije s poudarkom na izvajanju dopolnilnega pouka makedonskega jezika v Sloveniji. »Osnovni namen je bil povedati, kako otroci migrantov še ohranjajo svoj jezik, kulturo in kulturno dediščino,« je povedal predsednik Zveze makedonskih kulturnih društev v Sloveniji prof. dr. Krste Dimitrovski in poudaril, da so vsa ta leta, kar izvajajo dopolnili pouk, imeli sogovornika in partnerja pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter republiškem javnem skladu za kulturne dejavnosti. Finančno so jim pomagali tudi pri izidu monografije. Gostja z ministrstva Bronka Straus je povedala, da je bil ravno makedonski jezik z učiteljem makedonskega jezika prvi, ki so ga na ta način podprli pri ministrstvu in da je tudi način, kako je Makedonija podprla dopolnili pouk pri nas, vzorčen. »Medsebojno sodelovanje je bilo vedno korektno in dobro,« je še poudarila Strausova in sklenila: »Večjezičnost posameznika je pomembna. To je treba negovati, država pa mora to spodbujati.«

Monografija, ki je dostopna v elektronski obliki, tiskana verzija bo sledila v tem letu, je izšla v makedonskem, slovenskem in angleškem jeziku; v slednjem zato, da je dostopna tudi mednarodno. V uvodu je zaobjet čas po osamosvojitvi Slovenije, ko so tudi začeli ustanavljati makedonska kulturna društva pri nas. Na Gorenjskem še vedno uspešno delujeta MKD sv. Ciril in Metod Kranj in MKD Ilinden Jesenice. Opisano je tudi sodelovanje makedonskih kulturnih društev z drugimi društvi in sodelovanje med državama. Makedonija je svoje prvo veleposlaništvo odprla ravno v Sloveniji in tudi prva mednarodna nogometna tekma, ki so jo odigrali Makedonci, je potekala v Kranju. V monografiji so omenjene tudi vidne nagrade, dosežki makedonske skupnosti pa besedilo o makedonski pravoslavni cerkvi v Sloveniji ...

Dopolnilni pouk makedonskega jezika so prvi začeli izvajati v Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju in od tam je tudi vzeta naslovnica monografije. Prva učiteljica je bila Svetlana Mitruševska, za njo je poučeval Dragan Tušev, zdaj poučuje Zekirija Šainoski. Opisan je potek pouka, objavljene so številne fotografije in drugo gradivo, ki so ga prispevale družine in pa Zveza makedonskih kulturnih društev Slovenije, opisane so občasne ekskurzije udeležencev dopolnilnega pouka v Makedoniji. Zbrali so tudi vtise učencev, zaključili pa s statistiko: 520 učencev je do zdaj obiskovalo dopolnilni pouk makedonskega jezika v najmanj dveh in največ petih slovenskih krajih. Pod monografijo je podpisanih več uglednih urednikov, oblikoval jo je Igor Zahariev, predsednik kranjskega MKD sv. Ciril in Metod.