»Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev,« je predsednica republike Nataša Pirc Musar dejala na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti. / Foto: Borut Živulović/Bobo
V sredo smo praznovali 34. rojstni dan samostojne države. Na predvečer dneva državnosti je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala osrednja državna proslava. Udeležil se je je celoten državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar na čelu, ki je v slavnostnem govoru pozvala k odgovornosti, ki ima več pomenov. Med drugim je poudarila skupno odgovornost za ugled Slovenije doma in v tujini, odgovorno ravnanje do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Pozvala je k odgovornosti za spoštovanje in uresničevanje ustave, odgovornosti ne pozabiti vseh rojakov, ki so se stoletja »borili in darovali življenja za slovenski prostor pod soncem«. Zavzela se je za dostojen pokop vseh, tudi žrtev povojnih pobojev. »Naredimo korak, ki ne bo zmagoslavje enega politika, ene politike, ene stranke ali ene koalicije. Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev,« je pozvala in dodala, da bomo z dostojnim pokopom kot izpolnitvijo svoje odgovornosti kot država in kot skupnost dozoreli. Opozorila je na pet ključnih težav države, to so (ne)upoštevanje ljudske volje, izražene na referendumu, netransparentnost pri finančno zahtevnih projektih, odnos do podnebne krize, odnos do pravosodja in »trk meritokracije in strankokracije« pri izbiri kadrov. »Zdajšnje dogajanje po svetu ne daje veliko razlogov za sproščenost in smeh. Pa vendar: ne dovolimo, da nam kdo to vzame,« je med drugim še povedala predsednica in dodala, da sta sproščenost in smeh tudi odraz samozavesti naroda.
V torek sta potekali tudi slavnostni seji državnega zbora in državnega sveta, predsednica republike pa je v predsedniški palači pripravila tudi tradicionalen sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991.
Koalicija Za otroke gre! je v torek v državni zbor vložila 6500 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki so jo državni poslanci potrdili prejšnji teden. Pobudniki referenduma poudarjajo, da otrok potrebuje tako mater kot očeta in da država nima pravice otroku vzeti očeta. Proti so rešitvi v noveli zakona, ki dostop do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo omogoča tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. V koaliciji so sicer ob vložitvi novele v parlamentarno proceduro razložili, da ta sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2024.
V stranki Mi, socialisti, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš, pa so v zadnjem mesecu zbrali 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov. Kordiš je predlog v ponedeljek vložil v državni zbor. Ob tem je za absolutno nesprejemljivo označil napoved premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija odstotek proračuna za obrambo zvišala na pet odstotkov BDP. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigovanju obrambnih izdatkov je v državni zbor nedavno vložila že Levica.
Predsednik NSi Matej Tonin je minuli petek sporočil, da na jesenskem kongresu stranke ne bo znova kandidiral za vodenje stranke. Tako se je odločil po razpravi na svetu stranke, kjer je bilo izraženo večinsko stališče, da je NSi ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program. »Če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, si najverjetneje ti tisti, ki voziš v napačno smer,« je povedal Tonin, ki je zagovarjal stališče, da NSi ne bo sodelovala v vladi, ki jo bo vodil predsednik stranke SDS Janez Janša. »Veliko naših članov je opogumljenih z zadnjo anketo Ninamedie, ki je naredila preračun sedežev v državnem zboru in pokazala, da je desnosredinska vlada mogoča. Če seštejete NSi, Demokrate in SDS, je to več kot 46 glasov,« je razložil Tonin, ki tudi ne bo kandidiral za poslanca na naslednjih državnozborskih volitvah. Kot glavna kandidata za novega predsednika NSi omenjajo Jerneja Vrtovca in Janeza Ciglerja Kralja.
Evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) je v ponedeljek napovedal ustanovitev nove stranke, s katero se bo podal na naslednje parlamentarne volitve. Ustanovili jo bodo na kongresu 18. oktobra, ko bodo predstavili tudi program stranke in njeno ekipo.
Novo stranko Suvereni pa je minuli petek s somišljeniki že ustanovil samostojni poslanec Dejan Kaloh, ki je bil izvoljen tudi za predsednika stranke. Kaloh je lani jeseni izstopil iz stranke in poslanske skupine SDS, ker se je nameraval pridružiti novi stranki Demokrati, ki jo je ustanavljal njegov dolgoletni strankarski kolega Anže Logar, a sta se kasneje razšla.
