Železna cesta

Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim,« je France Prešeren v pričakovanju železnice na slovenskem ozemlju začel pesem Od železne ceste. Prvi odsek železniške proge, in sicer med Gradcem in Celjem, so slovesno odprli v začetku junija pred 180 leti, v Ljubljani pa je bilo veliko slavje dobra tri leta kasneje. Po poročanju tedanjih časnikov so prihod lokomotiv Ljubljana in Triglav med drugim pozdravile topovske slave in cerkveni zvonovi.

V vodstvu Slovenskih železnic so se v začetku tega meseca veselili rekordnega števila potnikov in prevzema še zadnje, dvajsete Stadlerjeve dizelmotorne garniture za regionalni promet serije Flirt. Kot so pojasnili, so lani prepeljali 20,9 milijona potnikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije in 25 odstotkov več kot leto prej. Mejnik po njihovi oceni kaže, da vse bolj utrjujejo vlogo hrbtenice trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

Na javnih razpravah o železniški povezavi med brniškim letališčem in Ljubljano, organiziranih v istem tednu, je bilo razpoloženje drugačno: letele so pripombe – tudi na potovalne čase in zamude vlakov, zlasti pa na idejne različice železniške proge, umeščene na območje osmih občin. Ideja o povezavi letališča z Ljubljano je bila na mizi že v preteklosti. Župan Franc Čebulj je v razpravi dejal, da doživlja tretje umeščanje trase skozi občino Cerklje. Pred desetimi leti se je zaključilo, ker se je izkazalo, so tedaj pojasnili na direkciji za infrastrukturo, da nobena od obravnavanih možnosti ni okoljsko sprejemljiva in ekonomsko upravičena. Tudi obravnava pobude za nov državni prostorski načrt, zaključila se bo v petek, pripravljavcem nalaga temeljito analizo učinkov nove železniške infrastrukture. Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green opozarja, da pobuda v več delih ni skladna z zakonodajo, vsebuje napačne strokovne podlage ter zanemarja ključne okoljske, prostorske, naravovarstvene in družbene vidike. Sodelujoče v razpravah skrbijo posegi v kmetijska zemljišča in strnjena naselja, poplavna ogroženost, hrup ... Na območju naselij Drulovka, Breg ob Savi in Hrastje se je po predstavitvi pobude oblikovala civilna iniciativa, ki svari pred vplivi predlagane variante južnega kraka.

Javna obravnava je namenjena zbiranju podatkov in usmeritev. In če upoštevamo, da so študije, kot so pojasnili pripravljavci pobude, del nadaljnjega postopka in da doslej pravzaprav ni bilo posvetovanj na primer z upravljavcem letališča, je povedal predstavnik Fraporta Slovenija, številne pripombe ne bi smele predstavljati presenečenja za nosilce projekta.