Žegnanja so koroška tradicija

»Žegnanja so cerkveni prazniki, ob prazniku svetnikov farne ali podružnične cerkve, katerih del je slovesna maša, po njej pa praznično kosilo na domovih, na katere povabijo sorodnike in prijatelje in jih pogostijo s posebnimi jedmi, tudi s 'čisavo župo', praznično jed ob žegnu,« je o pomenu žegnanj povedala etnologinja, predstojnica Inštituta Urban Jarnik iz Celovca Martina Piko - Rustia. »Žegen ali semenj je pomemben za lokalno in družinsko skupnost,« še dodaja Martina Piko - Rustia. Janko Kulmesch, novinarski kolega pri celovških Novicah, tedniku Slovencev na Koroškem, pa je zapisal, da so žegnanja vedno bolj tudi družaben dogodek v kraju, ki povezuje ljudi, in nimajo več izključno verske vsebine. Dogajajo se namreč tudi tam, kjer nimajo farnega patrona.

Nekatera koroška žegnanja so nekaj posebnega. Po svojem značaju in nastanku je posebno žegnanje v Kortah. Letošnje je bilo preteklo nedeljo. Vsako leto na tretjo julijsko nedeljo pride k cerkvi v Kortah več sto ljudi, ki so na različne načine povezani s krajem, in tudi od drugod. Vsi darovi tega dne gredo za vzdrževanje cerkve, ki je last prebivalcev Kort, ti so zanjo tudi dolžni skrbeti. Svoje posebnosti ima tudi ziljski žegen, še posebej v Zahomcu. Letošnji bo v nedeljo, 24., in v ponedeljek, 25. avgusta. V nedeljo je po tradiciji najprej maša, po kosilu pa tradicionalno štehvanje z rejem pod lipo. V ponedeljek je običajno najprej popoldanska maša, po njej pa gredo vsi na pokopališče, kjer se spomnijo pokojnih. Proti večeru, običajno ob 18. uri, je ponovno štehvanje. Dan je sklenjen z veselico v »šiši« oziroma domu športnega društva.

Etnologinja in dialektologinja dr. Herta Maurer - Lausegger je povedala, da je tudi v Slovenjem Plajberku žegen med največjimi prazniki v letu. Na ta dan pridejo ljudje k maši praznično oblečeni, med njimi tudi otroci in mladina, ki sicer niso posebej pogosti obiskovalci maš. Tradicija torej še velja. Praznični dan se nadaljuje po domovih in v gostiščih pri Foltu in pri Serainigu v Podnu.

V Globasnici in na gori Svete Eme v Podjuni pa vsako leto organizirajo Rozalijino žegnanje. Svetnica Rozalija je zavetnica gore in krajev pod njo. Kot zavetnica proti kugi naj bi v 17. stoletju tudi Podjuno obvarovala pred to boleznijo. Letošnje Rozalijino žegnanje bo v nedeljo, 21. septembra.