Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. / Foto: Tina Dokl
Vrhovno sodišče je, kljub temu da so zaznali nekatera nedovoljena ravnanja, zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zaradi nepravilnosti v času referendumske kampanje. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, kljub nekaterim ravnanjem, ki predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje, tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen. Predstavniki Društva Srebrna nit so ob odločitvi vrhovnega sodišča že napovedali, da bodo v predvidenem roku, to je najkasneje v 60 dneh, vložili ustavno pritožbo na ustavno sodišče. Pobudniki zakona so zadovoljni z delom sodbe vrhovnega sodišča, v kateri so navedli, da so zdravniki in Katoliška cerkev kršili zakonodajo, ne strinjajo pa se s sklepom sodišča, da ugotovljene kršitve ne zadostujejo za razveljavitev referendumskega izida. Ob tem so poudarili, da tožbe niso vložili izključno zaradi razveljavitve tega referenduma, ampak da bi tudi v prihodnje zagotovili, da ne bi vsak, ki bo želel, »kot neregistriran organizator kampanje v to kampanjo vstopal brez vseh zakonskih obveznosti, ki sicer veljajo za organizatorje«. Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc pa je odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma označil za »zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni«. Dodal je še, da so s to sodno odločitvijo po referendumski zmagi bolniki in invalidi obvarovani pred zlorabami in pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel ta zakon.
Predsedniki političnih strank, ki so bili na nedeljskih volitvah izvoljeni v novi sklic državnega zbora, so se na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba včeraj sestali na seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV). Seje se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Razpravljali so o kriznih razmerah v svetu, energetski varnosti in domnevnih tujih vplivih na volitve. Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joško Kadivnik je še pred sejo v izjavi za medije dejal, da so vodstvo policije in tožilstvo obvestili o sumu kaznivega dejanja v povezavi s stiki paraobveščevalne agencije s slovenskimi subjekti. Kadivnik je sicer že pretekli teden članom operativne skupine sekretariata SNAV predstavil dogajanje 10. in 11. decembra lani v zvezi z obiskom predstavnikov Black Cube na Trstenjakovi ulici 8 v Ljubljani, kjer ima sedež stranka SDS, in ob tem predložil tudi materialne dokaze.
Na Brdu pri Kranju so ministrstvo za naravne vire in prostor, direkcija za vode in Inštitut za vode minuli teden pripravili osrednji dogodek ob svetovnem dnevu voda, ki ga zaznamujemo 22. marca. Na strokovnem posvetu z naslovom Vode in upravljanje voda v Sloveniji – krepitev odpornosti v zvezi z vodo se je zbralo dvesto strokovnjakov, oblikovalcev politik, izvajalcev in drugih, ki soustvarjajo učinkovitejše, odpornejše in bolj trajnostno upravljanje voda, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. Minister Jože Novak je v uvodu poudaril, da je svetovni dan voda pomemben praznik, ki nas vsako leto znova opomni, da voda ni le naravni vir, temveč temelj družbe, zdravja, razvoja gospodarstva in stabilnosti prostora. »Slovenija je država voda. Naš vodni sistem – od alpskih izvirov do kraških podzemnih vodonosnikov in panonskih rek – je ena od naših največjih naravnih prednosti. Toda voda, ki združuje, terja tudi odgovornost,« je poudaril in dodal, da je treba z vodo upravljati pametneje, bolj povezano in odgovorneje kot kadarkoli prej. Kot je opozoril, podnebne spremembe namreč prinašajo daljša sušna obdobja, intenzivnejše poplave in vse večje pritiske na vodne vire.
Mariborsko podjetje SkyLabs načrtuje naložbo v nov razvojni center vesoljskih tehnologij, ki je vredna skoraj 5,7 milijona evrov. Projekt je podprla tudi država. Minuli teden je podjetje podpisalo pogodbo z gospodarskim ministrstvom o sofinanciranju investicije v višini dobra dva milijona evrov. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je ob tem poudaril, da je investicija v nov razvojni center vesoljskih tehnologij v Mariboru odličen primer, kako lahko »s povezovanjem znanja univerz, podjetniške inovativnosti in podpore države ustvarjamo visoko dodano vrednost, nova visokotehnološka delovna mesta ter krepimo razvoj regij«.
