Zavezali so se k spoštljivemu dialogu

Predsednik vlade Robert Golob je v torek na delovnem kosilu gostil predstavnike šestih strank, ki se pretežno uvrščajo na levo sredino, in sicer strank SD, Levica, Vesna, Prerod, Mi, socialisti in Pirati. Kot so poudarili po srečanju, so sklenili dogovor o spoštljivi in pošteni volilni tekmi. Ugotavljajo namreč, da razlike med strankami obstajajo, a jih bodo po njihovih zagotovilih v predvolilni kampanji izpostavljali na dostojanstven in argumentiran način. Premier Golob je ob tem poudaril, da ga sestanek navdaja z optimizmom, da je zavezništvo okoli tega, v kakšni Sloveniji želimo živeti, možno. »To zavezništvo temelji na skupnih vrednotah, ki so mir, demokracija, svoboda in človekove pravice. In te vrednote nam omogočajo, da presežemo razlike med nami.« Predstavniki strank so tako potrdili, da so na delovnem kosilu iskali predvsem stične točke, saj na volitvah želijo ponuditi alternativo desnici.

Druga obletnica zdravniške stavke

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so ob včerajšnji drugi obletnici začetka zdravniške stavke znova opozorili, da ključne težave, zaradi katerih je bila stavka razglašena, še vedno niso rešene. Predsednik sindikata Fides Damjan Polh je ob obletnici stavke poudaril, da vladna pogajalska skupina še vedno nima vsebinskega mandata za pogajanja, zdravstveni plačni steber ostaja brez dejanskih vsebin, njihovi predlogi pa so prezrti in ostajajo brez odgovora. »A zdravniki kljub vsemu vztrajamo v prizadevanjih za kakovostno in vzdržno javno zdravstvo in pri zahtevi za pogoje dela, ki omogočajo odgovorno opravljanje našega dela.« Polh ocenjuje, da razmere v javnem zdravstvu še nikoli niso bile tako kaotične in negotove, kot so zdaj. Stavka je zato po njegovih besedah izraz skrbi za prihodnost javnega zdravstva, pri čemer še vedno, že več kot leto in pol, čakajo tudi na odločitev ustavnega sodišča o omejitvi pravice do stavke. Ob tem so v Fidesu še poudarili, da so tudi v izrazito omejenem prostoru za delovanje v okviru stavkovnih pogajanj dosegli nekatere konkretne premike. »Med drugim je bila vzpostavljena celotna zdravniška karierna pot, odpravljene so bile dolgoletne krivice zdravnikom, ki so ostajali pod plačnim stropom, zaščiteni so bili mladi specialisti pri prenosu napredovanj, delno so se zmanjšala nesorazmerja pri vrednotenju delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, izboljšano je bilo vrednotenje nadurnega dela nad zakonskimi omejitvami ter omogočeno sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi brez dodatne davčne obremenitve.«

Dve sporočili in kršitev integritete

Odvetnik predsednika vlade Roberta Goloba Stojan Zdolšek je v torek prejel ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar. Komisija je v svojih ugotovitvah glede suma kršitve integritete v omenjenem primeru navedla dve sporočili, ki ju je predsednik vlade Robert Golob 7. novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji. Po navedbah komisije je bilo omenjeno ravnanje v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, saj »lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela«. Iz tega sledi, so še navedli v ugotovitvi, da Robert Golob kot predsednik vlade ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri ministrici za notranje zadeve in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede tega. Ravnanje premierja Goloba tako po njihovih ugotovitvah predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Premier Golob je že napovedal, da bo odločitev komisije sodno izpodbijal.

Dali prav Mladini

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da so slovenska sodišča v postopkih tožb politika SDS Branka Grimsa proti tedniku Mladina kršila pravico do svobode izražanja, kar so pozdravili tudi v Društvu novinarjev Slovenije, v katerem so poudarili, da je ESČP dalo večjo težo pravici do svobode izražanja nasproti zaščiti ugleda politika, ko gre za vprašanja javnega interesa, utemeljeno kritiko javnih osebnosti in izpostavljanje dejstev. Povod za sodne postopke je bila objava fotografij družine politika Branka Grimsa in nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa v satirični rubriki Mladinamit leta 2011. Po mnenju ESČP sodišča niso dovolj upoštevala konteksta objave, satirične narave rubrike in omejenega potencialnega vpliva medija.