Za višjo socialno pomoč

Ljubljana – Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika v višini med na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, mora ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, pri čemer se kot kratkoročni minimalni življenjski stroški štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da iz novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja decembra 2025, izhaja, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, to je za kar 31,7 odstotka več glede na predhodni izračun, opravljen leta 2022, ko so ti znašali 488,58 evra. »S tem je izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494,09 evra na mesec za samsko osebo. Na višino denarne socialne pomoči so vezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje. V ZSSS tako pozivamo ministrstvo, da vsem prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči in s tem na to vezan varstveni dodatek glede na novougotovljeni znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.«

K letni inflaciji že dlje časa največ prispevajo prav podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem, opozarjajo na ZSSS. »Prav tako podatki Statističnega urada RS kažejo, da se število revnih gospodinjstev v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, in to kljub dobrim gospodarskim kazalnikom. V letu 2022 je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 251 tisoč oseb, v letu 2023 že 264 tisoč oseb, v 2024 še več, kar 276 tisoč, od tega 43 tisoč otrok. V letu 2024 je bila stopnja tveganja revščine 13,2-odstotna, najvišja med starejšimi od 65 let, in sicer je znašala 22,5 odstotka.«