Peter Primožič je bil za umor soseda obsojen dve leti po storjenem dejanju. / Foto: Simon Šubic
Peter Primožič je bil za umor soseda obsojen dve leti po storjenem dejanju. / Foto: Simon Šubic
Za umor soseda v gozdu dvaindvajset let zapora
Na kranjskem okrožnem sodišču so na 22-letno zaporno kazen obsodili Petra Primožiča, ki je pred dvema letoma v gozdu v Podgori v Poljanski dolini s streli s puško umoril soseda Rudolfa Kokalja.
Kranj – Z obsodilno sodbo se je v petek na Okrožnem sodišču v Kranju končalo sojenje 54-letnemu Petru Primožiču iz Podgore v Poljanski dolini, obtoženemu, da je 8. aprila 2024 v gozdu nad vasjo umoril 64-letnega soseda Rudolfa Kokalja, ko je ta opravljal gozdarska dela. Nanj je večkrat streljal, ko ga je zadel v trebuh in je Kokalj padel po tleh, pa je pristopil do njega in ga iz neposredne bližine ustrelil še v glavo. Veliki sodni senat se je strinjal z navedbami tožilstva, da je dejanje storil iz nizkotnih motivov brezobzirnega maščevanja in mržnje, za kar mu je izrekel kazen 22 let zapora. Ob tem je obtoženemu zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšal pripor in mu naložil plačilo sodnih stroškov v višini več kot devetnajst tisoč evrov ter sodne takse. Morilsko orožje – puško z daljnogledom in dušilcem, ki jo je nezakonito kupil po spletu – so obtoženemu odvzeli. Sodba še ni pravnomočna.
Okrožna državna tožilka Lea Martinjak, ki je sicer predlagala izrek 28-letne zaporne kazni, je v zaključni besedi ocenila, da je dokazni postopek razgalil hladnokrvno in skrajno zavržno ravnanje obtoženega, ki je soseda umoril iz brezobzirnega maščevanja in mržnje le zato, ker je za dostop do svojega gozda in za spravilo lesa uporabljal njegovo pot, ki je ni pustil uporabljati nikomur. »Edino oškodovanec je bil tisti, ki se je obtožencu upal zoperstaviti, kar je obtoženi dojemal kot hudo krivico, z vožnjo po njegovem zemljišču pa se je počutil razvrednotenega, ponižanega in da se mu godi velika krivica.« Ob tem je poudarila, da obtoženčevo neusmiljenost dokazuje dejstvo, da je že ustreljenega soseda hladnokrvno iz neposredne bližine ustrelil še v glavo. »Na odsotnost empatije kaže tudi dejstvo, da je takoj po umoru puško skril na nedostopnem kraju in nadaljeval izdelavo sekancev,« je dejala tožilka in dodala, da je Primožič že skoraj 20 let gojil sovraštvo do Kokalja, v odnosu do pokojnega se je počutil ponižanega in podrejenega, doživljal ga je kot največjega krivca za svoje težave s sovaščani. Poudarila je še, da je obtoženi dejanje dlje časa načrtoval, v postopku pa ni pokazal nobenega obžalovanja. »Oškodovanca še naprej krivi za vse svoje težave, daje vtis, da obžaluje dejanje le zato, ker sta mu omejena svoboda in stik z domačimi.«
Tožilka je še poudarila, da ni dvoma o obtoženčevi prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja, kar je bilo sicer ključno vprašanje sodnega postopka. Prvi sodni izvedenec za psihiatrijo Branko Brinšek je namreč pri Primožiču ugotovil blodnjavo motnjo – paranoidno psihozo, zaradi katere da ni mogel razumeti svojega dejanja in ga imeti v oblasti, zato je tožilka najprej celo predlagala izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Kasneje pa je sodišče pridobilo še dodatni izvedenski mnenji Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in ljubljanske medicinske fakultete, ki sta ugotovili nasprotno, namreč da je bila obtoženčeva zmožnost razumevanja in obvladovanja svojega ravnanja v času dejanja popolnoma neokrnjena oziroma le malo zmanjšana. Tožilka se je po seznanitvi s tema mnenjema odločila za vložitev obtožbe.
Zagovornik obdolženega Gorazd Fišer je v zaključni besedi znova opozoril na diametralno nasprotne ugotovitve prvega in drugih dveh izvedenskih mnenj. Slednji ga nista prepričali, da je bil obtoženi v času dejanja povsem priseben, zato je v dokaznem postopku tudi predlagal soočenje avtorjev izvedenskih mnenj, česar pa sodišče ni odobrilo. »Ne morem si razlagati, da je šlo za racionalno reakcijo, da je moj klient po tistem, ko je ustrelil oškodovanca, šel naprej delat sekance. Tega normalen človek ne naredi. /.../ Če bi bil moj klient takrat popolnoma priseben, ne bi reagiral tako, kot je,« je poudaril. Kot je pojasnil, je obdolženi že policistom povedal, da se mu nekaj dogaja, da se slabo počuti in se ne spomni stvari. Poleg tega je bil v psihiatrični obravnavi od maja 2020.
Po mnenju odvetnika tožilka tudi ni zadovoljivo utemeljila pravne kvalifikacije kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov. »Objektivno gledano ne gre za kaznivo dejanje umora, ampak uboja,« je dejal. Opozoril je tudi, da je oškodovanca, ko je med obtoženčevim streljanjem nanj poklical na številko 113, policist pozival, naj zbeži. A oškodovanec tega ni storil, ker ni želel v gozdu pustiti traktorja in motorne žage, da ju Primožič ne bi poškodoval, s čimer je po mnenju zagovornika pripomogel k temu, da je izgubil življenje.
Obtoženi Peter Primožič je v zaključni besedi dejal, da obravnavani dogodek zelo obžaluje, a je poudaril, da je vsega kriv pokojni Rudolf Kokalj. »Težave z njim so se začele pred približno 35 leti, ko je prišel s sekiro nad mene in mojo sestro ter na silo posekal vrtnico pred našo hišo. Od tega dogodka naprej sem se ga izredno bal, strah se je čez leta stopnjeval,« je povedal. Prav tako je dejal, da je oškodovanec njegovo družino imel za manjvredno, pogovori z njim niso bili mogoči, saj je govoril, da so šlevasti in neumni, da jim je treba vsem posekati glave. Strah do njega se je s tem samo stopnjeval, prizori s sekiro in odsekanimi glavami so se mu vedno pogosteje prikazovali v spanju, je pripovedoval obtoženi. Glede poti, o kateri je nastal spor, je Primožič dejal, da poteka po njihovem zemljišču, in namesto da bi ga Kokalj vprašal, ali se lahko vozi po njej, se je zlagal, da se je vedno tam vozil in se bo še vozil. »Za vse je kriv izključno on sam. Če bi delal pošteno in nas ne bi izkoriščeval, poniževal in zaničeval, do tega ne bi prišlo,« je še dejal obtoženi.
Sodni senat je sledil navedbam tožilstva in razsodil, da je obtoženi umor storil iz brezobzirnega maščevanja. Kot je pojasnil predsednik senata Vid Bele, je bila krivica, ki naj bi jo trpel Primožič, neprimerljivo nižja od posledice, ki jo je povzročil s tem, da je vzel življenje drugemu človeku. Glede izreka nižje kazni od 28 let zapora, kot je predlagala tožilka, pa je Bele povedal, da je senat po pregledu sodne prakse v več drugih primerih umorov sklenil, da je glede na način storitve kaznivega dejanja na mestu izrek 22-letne zaporne kazni.