Za pravico do pokopa v krsti

Kranj – Slovenija je ena od držav, v katerih po smrti večino pokojnikov kremirajo in pokopljejo v žari. Delež klasičnih pokopov v krsti je nizek, v povprečju zgolj desetodstoten; nižji je v mestih, višji na podeželju.

Pred kratkim pa so se predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji – katoliške, islamske, evangeličanske, evangelijske binkoštne, srbske pravoslavne, makedonske pravoslavne in judovskega združenja – zavzeli za možnost klasičnega pokopa v krsti. V skupni izjavi proti diskriminaciji pri načinu pokopa so opozorili, da na nekaterih pokopališčih klasičen pokop ni dovoljen niti tam, kjer so za to že obstoječi grobovi. Drugod ni več novih mest za klasične grobove ali pa so dostopna le za ožjo družino.

Poudarili so, da take omejitve kršijo versko svobodo, še posebej pri verstvih, ki zahtevajo pokop telesa. Pozvali so državni zbor in občine, da vsem omogočijo »v zemlji domači, da truplo leži«, kot so zapisali; da torej odpravijo diskriminatorno obravnavo državljanov, ki želijo svoje svojce pokopati v krsti. Zakon je treba dopolniti tako, da bo vsakomur na domačem pokopališču zagotovljen enako ugoden dostop do pokopa v krsti kot v žari, so zapisali. Vse državljane, ki si želijo klasičnega pokopa, pa spodbujajo, naj v tej želji vztrajajo.

Blejska Dobrava: dodatna mesta za klasične pokope

Poizvedeli smo, kako je to področje urejeno na enem od večjih gorenjskih pokopališč, na Blejski Dobravi. Direktor javnega komunalnega podjetja Jeko Uroš Bučar je pojasnil, da je v povprečju 80 odstotkov pokopov žarnih, 10 odstotkov klasičnih, 10 odstotkov pa je raztrosa pepela. Na pokopališču omogočajo tako klasične kot žarne pokope, prostora je dovolj, poleg tega pa potekajo tudi dela za širitev pokopališča, s čimer bodo zagotovili dodatna grobna mesta, zlasti za klasične pokope.

Posebnost pokopališča na Blejski Dobravi je tudi v tem, da je eno redkih v državi, ki ima posebni del, ki je namenjen pokojnikom islamske vere. V skladu z njihovimi običaji pokojnike pokopljejo v klasičen enojni grob, v katerem leži samo en pokojnik. Islam narekuje, da mora pokojnikovo telo ostati nedotaknjeno, zato upepelitev ni dovoljena. Navada je, da je desna stran pokojnika obrnjena proti Meki. Takšni grobovi imajo poseben nagrobnik, ki se imenuje bašluk, nanj pa zapišejo ime in priimek pokojnika ter datum rojstva in smrti.

Direktor Bučar je glede tega dejal, da način pokopa in pogrebne svečanosti vedno potekajo v skladu z voljo pokojnika oziroma njegovih svojcev. Če se svojci odločijo za verski obred, denimo po muslimanski veri, zagotovijo, da pokop poteka v skladu s predpisi in ob prisotnosti predstavnika ustrezne verske skupnosti, spoštljivo in usklajeno s svojci.

Najem groba že za časa življenja

Ob tem je sogovornik še povedal, da svojci pogosto izrazijo posebne želje glede urejanja grobnega mesta, nagrobnika ali načina obeležitve. Prav tako ni nenavadno, da posamezniki že za časa življenja izberejo lokacijo in najamejo grobno mesto (a je za to že za časa življenja treba redno poravnavati grobnino). »Takšne odločitve so običajno osebne in vnaprej premišljene, pogosto tudi del načrta za urejeno slovo,« je dejal Uroš Bučar.