Za moč srca in pogum duha

Na predstavitvi prihajajoče sezone je novi direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar uvodoma poudaril, da je bila lanska sezona dinamična in burna, a tudi uspešna. »Začeli smo izvajati velik projekt Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL), v okviru katerega smo na letos res dolgem in bogatem Tednu slovenske drame gostili mednarodne partnerje in predstave iz partnerskih organizacij. Uspešno smo izvedli celoten program predstav s številnimi gostovanji po Sloveniji in tudi na mednarodnem prizorišču, kjer smo na različnih festivalih prejeli lepo število nagrad.«

Kot je še povedal, v gledališču v novo sezono vstopajo izjemno motivirani in s svežo energijo, vzporedno potekata procesa vaj za septembrsko in oktobrsko premiero, pripravljena pa je tudi že ​ otroška predstava, katere premiera bo prav tako oktobra. »Naj poudarim, da nas bodri tudi dejstvo, da vlada veliko zanimanje za naše gledališče, kar se odraža že po predvpisu abonmajev, zelo pozitivni pa so tudi odzivi sodelujočih ustvarjalcev, ki bodo letos sodelovali z našim gledališčem.«

Letošnjo sezono je deloma oblikoval še nekdanji direktor in umetniški vodja Jure Novak, iz objektivnih razlogov je prišlo do nekaj sprememb in prestavitve nekaterih projektov v naslednjo sezono oziroma so jih ohranili v nekoliko spremenjenem produkcijskem okviru. »V abonmaju nas čakajo štiri premiere, pri čemer gre večinoma za ustvarjalce mlade generacije, ki so se že uveljavili v gledališkem prostoru in imajo tudi mednarodne izkušnje in nagrade z največjih festivalov. Sezona bo atraktivna, morda tudi drzna in hkrati zelo raznolika, poskušala pa bo na občinstvo nasloviti vprašanja predvsem skozi zgodbe ženske izkušnje,« je poudaril Bozovičar in dodal, da ne gre za velike zgodovinske pripovedi, ampak za prgišče manjših intimnih zgodb, ki pa vseeno sestavljajo kompleksnost človeškega življenja, ki je nam vsem znana.

Don Kihot, ki je bila sen

Vpisi v abonma za novo sezono so se začeli v začetku tega tedna, prva premiera pa bo na sporedu že 13. septembra. Odprla jo bo prva slovenska uprizoritev besedila Don Kihot, ki je bila sen, ki nastaja v koprodukciji z Mestom žensk in v režiji Žive Bizovičar. Uprizoritev v prevodu avtorja dramatizacije Nika Žnidaršiča sledi isto naslovljenemu romanu Kathy Acker iz leta 1986, ki apropriira Cervantesov viteški roman, za osrednji lik pa postavi Don Kihoto – žensko, ki v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen.

»Če je Cervantesov Don Kihot moški, ki zaradi branja viteških romanov zblazni in se odloči, da bo postal vitez, obudil viteštvo in služil svojemu narodu, je Don Kihota pri Kathy Acker sodobna ženska, ki naredi splav, saj mora – preden bi v svet poslala nedolžnega otroka – najprej najti ljubezen. Na njenih dogodivščinah po New Yorku jo spremljata Pes, ki je zanjo pasja reinkarnacija njenega preminulega partnerja Svetega Simeona, in bolniška postelja, ki jo naslavlja kot Rosinanto,« je zapisal Žnidaršič, režiserka Živa Bizovičar pa je poudarila, da gre za veliko gostoto besedila, kar je nedvomno izziv za interprete besedila. »Osrednji lik igra Darja Reichman, ostali liki pa so fluidni, menjajo telesa, spole, se spreminjajo v živali. Vizualno se srečamo s pop figurami in politiki iz osemdesetih let v ZDA, hkrati pa se soočamo tudi s tamkajšnjimi sistemi sociale, družine, zdravstva.«

In mnogi drugi ...

Kot drugo premiero v sezoni oktobra napovedujejo uprizoritev In mnogi drugi …, ki v koprodukciji s SLG Celje nastaja po motivih Cankarjevih proznih del. Avtorja dramatizacije sta Bor Ravbar (tudi režiser) in Varja Hrvatin, v predstavi pa bosta stereotip cankarjanske matere na osvežen način osvetlila z vidika razrednega sramu.

»Uprizoritev namreč preizprašuje in pod drobnogled postavlja odnos otrok in njihovih staršev do lastnega ekonomskega položaja ter razkriva, kako se razredne kategorije vrinejo v medosebne odnose in jih sooblikujejo, kako posameznik prikriva dejstvo, da ekonomsko in statusno ne pripada skupini, ki ga obdaja ...« je med drugim povedal Bor Ravbar. »Gre za tri estetska polja – pripovedništvo z zgodovinskim tokom Cankarjevega jezika, sledi dramski realizem iz Cankarjeve tradicije, da bi se na koncu premaknili v svet podob, ki se nizajo in plastijo ena za drugo.«

Pu

Po več letih bodo v Prešernovem gledališču pripravili uprizoritev za najmlajše občinstvo. To bo premiera otroške predstave Pu, besedilo je po delih A. A. Milneja Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu avtorsko priredila in dramatizirala Maša Pelko, ki bo predstavo tudi režirala. Dramaturginja Marinka Poštrak je ob predstavi, ki bo na sporedu konec oktobra, poudarila: »Pu ni le zgodba za otroke in oddaljen nostalgični junak iz otroštva, ampak še kako živa zgodba za vse nas. Skozi otroški pogled, poln igrive modrosti in duhovitosti, nas opominja, naj ohranimo v sebi otroško čudenje nad svetom in da so prijateljstvo, raziskovalni duh in solidarnost tiste vrednote, ki naredijo svet prijaznejši in življenje v njem lepše.«

Lepotna kraljica Leenana

Konec novembra bo sledila že četrta premiera v sezoni. Uprizorili bodo sodobno irsko dramo Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana v režiji Luke Marcena. Gre za brutalno iskren in hkrati neusmiljeno duhovit portret življenja v irskem podeželskem mestu Leenane, kjer se med seboj vsi poznajo in so ujeti v rutino, dolgočasje, spomine, želje in sanje.

»Ni pogosto, da imaš možnosti delati s tako vrhunsko napisanim besedilom, ki ga odlikujejo izjemni dialogi, ki bodo vsekakor velik izziv za štiričlansko igralsko zasedbo. Gre za zelo aktualno besedilo, s katerim avtor hodi po zelo tankem robu med komičnim in na drugi strani neusmiljenim, rezkim, trpkim. Predvsem pa je igra o tem, kako močno se človek lahko oklepa drugega – ne zaradi ljubezni, temveč zaradi strahu pred samim seboj. In o tem, kako neskončno smešno in hkrati tragično je, ko se vsemu temu reče družina,« je povedal režiser Luka Marcen.

Dramaturginja Marinka Poštrak pa je dodala, da gre za dramsko mojstrovino, ki odpira temo toksičnih odnosov med materjo in hčerjo, ki je še kako univerzalna. »Iz idilične zelene Irske vodi njena pot tudi do idiličnih slovenskih vasi in mest, v katerih se pod navidezno vsakdanjostjo prav tako razpirajo brezna patoloških odnosov v srčiki družbe – v družini.«

Tekst telesa

Z zadnjo premiero v sezoni, krstno uprizoritvijo Teksta telesa avtorice Anje Novak - Anjute, besedilom, ki je bilo ovenčano z nagrado Slavka Gruma 2023, bodo marca prihodnje leto odprli 56. Teden slovenske drame. Gre za izrazito sodobno besedilo, ki je sveže tako zaradi teme, ki jo obravnava, kot zaradi načina, kako to počne. Besedilo govori o različnih izkušnjah treh generacij žensk, predvsem s fokusom na telesu.

Uprizoritev bo režirala Tjaša Črnigoj, ki se pri svojem delu v zadnjih letih skozi različne perspektive in uprizoritvene postopke osredotoča na zgodbe žensk ter na njihov odnos do lastnih teles. Prav to bo tudi tema njene postavitve tega izjemno telesnega besedila, o katerem je med drugim povedala: »Besedilo daje prostor pripovedim, ki so na naših odrih le redko predstavljene, a jih je nujno slišati. Pri tem je besedilo pripovedno in poetično ter se izmika konvencijam dramskega gledališča. Tako po vsebini kot po obliki gre za zelo angažirano delo. Uprizoritev bo dala glas besedilu, pri čemer bo temeljila na telesnosti igralskih prezenc in bo vključevala tudi elemente dokumentarnega gledališča.«

DoSEL

Predstava Tekst telesa bo predstavljena tudi na zaključni manifestaciji projekta DoSEL aprila prihodnje leto na Malti. Projekt v tej sezoni prehaja v drugo fazo. »Ta čas že poteka prevajanje osmih sodobnih dramskih del iz partnerskih jezikov, proces pa se bo sklenil z izdajo in mednarodno distribucijo novih prevodov v knjižni obliki, s čimer bo Prešernovo gledališče Kranj prevzelo vlogo najpomembnejšega založnika dramskih del v Sloveniji in vidnega založnika dramskih del v Evropi,« je med drugim poudarila koordinatorica projekta Barbara Rovere.