Za brezskrbne počitnice

Ljubljana – Na to sta pred kratkim na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije opozorili zdravnici urgentne in pediatrične stroke. Urgentna zdravnica Špela Baznik iz Zdravstvenega doma Ljubljana opozarja, da je smiselno že pred odhodom preveriti razmere v državi, kamor potujemo – zlasti podnebje, temperature in dostopnost do zdravstvenih storitev. Dopustniki naj se izogibajo fizičnim naporom v najbolj vročem delu dneva, predvsem pa naj v avtomobil ne pozabijo vzeti dovolj vode, hrane in poskrbijo za primerno temperaturo v vozilu – posebej če bi zaradi prometnih zastojev morali več časa preživeti na poti. Počitniška lekarna naj poleg kronične terapije, ki naj bo vedno pri roki, in ne v kovčku, vsebuje zdravila proti bolečinam, za zniževanje vročine, proti slabosti, probiotike, rehidracijske praške ter osnovni sanitetni material. Baznik svetuje tudi zaščitne kreme, mazila za po sončenju in pinceto za odstranjevanje klopov, žela ali bodic morskih ježkov.

Posebna skrb za najmlajše

Pediatrinja Vlasta Kunaver iz Zdravstvenega doma Kamnik opozarja starše, naj že pri izbiri destinacije razmislijo o potrebah otrok. Če otrok ne prenaša dobro vožnje, ni smiselno izbirati oddaljenih lokacij. Plaže z naravno senco so pomembne za manjše otroke, enako pa velja za higieno hrane in pijače. V krajih z nižjimi higienskimi standardi otrokom ne dajajte surovega sadja in zelenjave, razen če ste jih sami olupili ali dobro oprali. Uživajo naj le ustekleničeno ali prekuhano vodo. Kunaver opozarja, da so driske in bruhanja pri manjših otrocih lahko zelo nevarna zaradi hitre dehidracije, zato je potrebna še dodatna previdnost. Otroci naj nosijo pokrivala, ki ščitijo tudi obraz in oči. Tudi otroška potovalna lekarna naj vključuje osnovna zdravila kot pri odraslih, poleg tega pa še antihistaminike za morebitne alergijske reakcije.

Poškodbe in piki

Če otrok dobi rano na občutljivih mestih, je priporočljiv obisk najbližje zdravstvene točke. Ob bolezenskih znakih, ki se kljub uporabi zdravil iz domače lekarne ne izboljšajo, naj starši prav tako poiščejo pomoč.

Baznik v ospredje postavlja tudi nevarnosti iz narave: pri ožigu meduze najprej s pomočjo palice ali plastične vrečke odstranimo lovke, rano speremo z morsko vodo in nato dalj časa segrevamo z vročo vodo. V Jadranu so meduze praviloma nenevarne, drugje pa lahko predstavljajo resno grožnjo. Če stopimo na morskega ježka, odstranimo vidne bodice in rano očistimo z vodo in milom. Klopa pa odstranimo čim prej in vsaj mesec dni opazujmo morebitne znake okužbe.