Generalni direktor policije Damjan Petrič in direktor Fursa Peter Grum sta predstavila skupne aktivnosti za učinkovito zagotavljanje varnost ter rezultate skupnih nadzorov po 27. novembru, ko je začel veljati Šutarjev zakon. / Foto: Žiga Živulović ml./Bobo
Vzpostavili varnostno tvegani območji
Policija je na podlagi t. i. Šutarjevega zakona vzpostavila varnostno tvegani območji v centru Ljubljane in v romskem naselju Brezje - Žabjak pri Novem mestu, kjer bodo policisti lahko izvajali tudi varnostne akcije in nadzor s tehničnimi sredstvi.
Ljubljana – Finančna uprava RS (Furs) in policija sta pred dnevi predstavili skupne aktivnosti za učinkovito zagotavljanje varnosti ter rezultate skupnih nadzorov po sprejetju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. t. i. Šutarjevega zakona, ki je začel veljati 27. novembra. Ob tem je generalni direktor policije Damjan Petrič pojasnil, da je policija na podlagi zakona vzpostavila varnostno tvegani območji v centru Ljubljane (od Metelkove ulice proti železniški postaji) in v romskem naselju Brezje - Žabjak pri Novem mestu.
Razglasitev varnostno tveganih območij v Ljubljani in pri Novem mestu je po besedah Petriča pomembna, ker bodo policisti na teh območjih lahko izvajali tudi varnostne akcije in nadzor s tehničnimi sredstvi. Slednji ukrep mora iti v presojo preiskovalnemu sodniku, pred uporabo tehničnih sredstev pa je o tem treba obvestiti občane na tem območju.
Na varnostnem tveganem območju v romskem naselju Brezje - Žabjak pri Novem mestu so doslej izvedli eno varnostno akcijo. Ustavili so 101 vozilo, kontrolirali 115 oseb in z alkotestom preizkusili dvanajst voznikov. Izrekli so osem ustnih opozoril in izdali osemnajst plačilnih nalogov zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov. Policisti so opravili tudi sedem identifikacijskih postopkov in osemnajst pogovorov s prebivalci v smislu preventivnih ukrepov. V dveh primerih je bila izvedena odstranitev osebe iz gostinskega lokala.
Na podlagi novih pooblastil, ki jih policistom daje Šutarjev zakon, so policisti enkrat že vstopili v stanovanje s pregledom in pri tem zasegli dve pištoli ter strelivo.
V obdobju od 27. novembra do 14. januarja je policija obravnavala 162 kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in pet kaznivih dejanj ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu po 9. in 10. členu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Petrič je poudaril, da je prednost pri sedanji obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj v tem, da se oškodovancu ni treba več osebno izpostaviti, saj se kaznivo dejanje obravnava po uradni dolžnosti. Tako so na nek način oškodovanci zavarovani pred morebitnimi vplivi tretjih oseb ali storilcev. Prednost se kaže tudi pri obravnavi prekrškov, kar sta po novem tudi mala tatvina in poškodovanje tuje stvari do škode 500 evrov. V tem času je bilo obravnavanih 706 takih dejanj, za katere so bili storilci dobljeni in je bil z njimi izveden prekrškovni postopek. Lani je bilo takih kaznivih dejanj 10.997. Petrič meni, da gre v tem delu tudi za razbremenitev sodišč in dolgotrajnosti postopkov.
Generalni direktor Fursa Peter Grum pa je povedal, da so v skupnih nadzorih policije in finančne uprave od novembra do prejšnjega tedna zarubili 44 vozil. Gre za davčne dolžnike, ki praviloma nimajo svojega premoženja, večina jih je storila veliko prekrškov, vozila pa so napisana na druge.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona med 8. in 23. januarjem izdal 1674 sklepov o izvršbi dolžnikom po vsej Sloveniji, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Na ta račun je bilo izterjanih 126.260 evrov, pri čemer so bili dolžniki obveščeni, da jim lahko rubijo tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Ali so komu denarno socialno pomoč dejansko tudi rubili, v Fursu nimajo podatkov. Glede teh izvršb so se sicer ta teden predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fursa in centrov za socialno delo na sestanku pri premierju Robertu Golobu dogovorili za ukrepe, ki bi preprečili izvršbe celotnemu gospodinjstvu, in za obveščanje dolžnikov, da imajo možnost obročnega plačila dolgov. S tem bi preprečili, da jim denarne socialne pomoči na mesečni ravni ne bi odvzeli v celoti.
