Vsak ne more biti učitelj

Še nekaj dni nas loči do začetka novega šolskega leta, ki tokrat prinaša več sistemskih in programskih novosti, ki naj bi po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja predstavljale »dobro osnovo za krepitev sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja«. A to ne pomeni, da v šolstvu ne ostaja še veliko izzivov, med ključnimi je še vedno tudi vprašanje pomanjkanja kadrov.

V šolah se s pomanjkanjem učiteljev in drugega strokovnega kadra soočajo že nekaj let. Podobne probleme so imeli in še imajo sicer tudi v drugih poklicih, v katerih pa lahko vsaj do določene mere vrzeli zapolnijo s kadri iz tujine. Tega v šolstvu, ker gre za reguliran poklic, ne morejo storiti. Zato se tudi na šolskem ministrstvu v zadnjem obdobju na različne načine trudijo, da bi za učiteljski poklic navdušili mlade, med drugim s štipendijami in drugimi finančnimi spodbudami. Šole pa se vsaka na svoj način spopadajo s to problematiko. Tako sem pred začetkom nedavnega srečanja ravnateljev na Brdu nehote ujela pogovor dveh udeleženk v vrsti za sabo, ki sta razpravljali o tem, kako bodo v njihovi šoli na mestu učitelja matematike, ker je za naravoslovne predmete učitelje najtežje dobiti, zaposlili kar enega od razrednih učiteljev na šoli. Potem pa bodo z razpisom iskali razrednega učitelja, ker je te še vedno lažje dobiti, sta ugotavljali. Šole si obenem dobesedno »kradejo« učitelje ali pa zaposlujejo kader brez ustrezne pedagoške izobrazbe, da pouk sploh lahko izvajajo, kar dolgoročno lahko vpliva na kakovost izobraževanja. Prehajanje učiteljev med šolami je potrdil tudi minister, ki pravi, da za to niti niso potrebni kakšni posebni razlogi, včasih so lahko povsem banalni, kot je recimo zagotovljeno parkirno mesto. Upanja ne vzbujajo niti vse manjše generacije otrok, ki vstopajo v osnovno šolo – letos vstopa v prvi razred osnovne šole generacija, ki je manjša od 20 tisoč, v prihodnosti demografski trendi nakazujejo generacije, ki bodo manjše od 17 tisoč. A obenem je ta čas ogromno učiteljev, ki se bodo v prihodnjih letih upokojili.

Če torej želimo ohraniti kakovostno javno šolstvo, bo treba skrbeti ne samo za ustrezno promocijo učiteljskega poklica, ampak predvsem okrepiti njegov ugled. Zato tudi na zavodu za šolstvo snujejo projekt, pri katerem bo v središču prav dvig ugleda učiteljskega poklica na način, da bodo javnosti poskušali predstaviti zahtevnost, širino in odgovornost tega poklica ter potrebo po avtonomiji. Ker le tako bodo v šole spet pritegnili mlade, ki jim bo učiteljski poklic predstavljal poslanstvo, in se ne bodo za študij odločali le zaradi tega, ker bodo imeli po koncu šolanja zagotovljeno zaposlitev.