Peter Primožič, ki je še vedno nastanjen v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru, je bil znova navzoč prek videokonference. / Foto: Maša Likosar
Peter Primožič, ki je še vedno nastanjen v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru, je bil znova navzoč prek videokonference. / Foto: Maša Likosar
Vprašanje (ne)prištevnosti še vedno odprto
Na kranjskem okrožnem sodišču še vedno pretresajo vprašanje, ali je bil Peter Primožič prišteven ali ne, ko naj bi ustrelil svojega soseda, ki je na kraju dogodka umrl. Čeprav je tožilstvo zanj predlagalo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu, vse glasneje dvomi o njegovi neprištevnosti. Na naslednjem naroku bodo predvidoma ponovno zaslišali sodne izvedence in soočili njihova mnenja.
Kranj – Tožilstvo 52-letnemu Petru Primožiču očita, da naj bi 8. aprila lani v gozdu nad Podgoro v občini Gorenja vas - Poljane ustrelil svojega 64-letnega soseda, zaradi česar je ta na kraju umrl. Pred sodni senat kranjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnik Vid Bele, je v petek ponovno stopil sodni izvedenec psihiatrije Branko Brinšek, ki je pri obdolžencu ugotovil blodnjavo motnjo oziroma paranoidno psihozo, zaradi katere Primožič ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Na podlagi te ocene je tožilstvo zanj predlagalo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu.
A Brinškovo mnenje že decembra ni prepričalo tožilke Lee Martinjak niti pooblaščenca oškodovancev Boruta Bernika Bogataja. Sodni senat je na njun predlog tedaj odredil pridobitev novega izvedenskega mnenja, in sicer s strani komisije Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ki pa je podala diametralno nasprotno mnenje – da naj bi bil Primožič v času dejanja prišteven. Ker so se mnenja bistveno razhajala, je nato senat na marčevskem naroku ugodil predlogu, da se Brinšek opredeli do novega izvedenskega mnenja in ponovno zasliši.
Po Brinškovem petkovem zaslišanju, ki je bilo zaradi informacij o zdravstvenem stanju obdolženega za javnost zaprto, je tožilka predlagala, naj sodišče ugotovi, da obdolženi v času storitve kaznivega dejanja ni bil neprišteven, in zavrže predlog za uporabo varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja. Po njenem mnenju je namreč Brinškovo mnenje neprepričljivo in nepopolno.
Ob tem je opozorila, da je na prvem zaslišanju decembra lani Brinšek dvajsetkrat odgovoril z besednimi zvezami »ne vem«, »za to nimam nobenega dokaza« in »ne morem vam podrobneje obrazložiti«. »Izvedenec je večkrat prišel sam s sabo v nasprotje, tako glede diagnoze matere obdolženca kot tudi v zvezi s svojimi zaključki, da zdravila obdolžencu ne bodo pomagala. Danes je spremenil to mnenje in ugotovil, da mu zdravila očitno pomagajo,« je dodala tožilka, ki meni, da je mnenje ljubljanske psihiatrične klinike bistveno bolj prepričljivo.
Pooblaščenec oškodovancev je podprl predlog tožilke in ocenil, da stanje, ki ga Primožič izkazuje, ni realno, temveč le poskus razbremenitve kazenske odgovornosti. Izrazil je dvom o strokovnosti Brinškovega izvedenskega mnenja ter opozoril na domnevne nelogičnosti v njegovih izjavah in spremembe stališč.
Primožičev zagovornik Gorazd Fišer je medtem vztrajal, da je predlog tožilstva glede ugotovitve, da Primožič ni bil neprišteven, preuranjen, saj dokazni postopek z izvedenci še ni zaključen. »Če državna tožilka misli nasprotno, naj sama umakne predlog za izrek varnostnega ukrepa, ne pa predlaga, da sodišče ta predlog zavrže. Prevzame naj odgovornost in naj je ne prelaga na sodišče,« je poudaril. Zavrnil je očitke, da naj bilo Brinškovo mnenje neprepričljivo, in opozoril, da je tudi mnenje ljubljanskih psihiatrov temeljilo le na bežnem pregledu dokumentacije.
Predlagal je, naj se Brinšku omogoči vpogled v celotno zdravstveno dokumentacijo obdolženca, vključno z zapisi enote za forenzično psihiatrijo, in v zdravstveno dokumentacijo Primožičeve matere. Prav tako je predlagal dopolnitve njegovega izvedenskega mnenja, naj se omogoči dostop do dokumentacije tudi ljubljanskima psihiatroma ter njihovo zaslišanje.
Sodni senat je ugodil predlogom obrambe, da se izvedencu Brinšku omogoči vpogled v zdravstveno dokumentacijo Primožiča iz časa njegove namestitve v forenzični enoti ter v zdravstveno dokumentacijo njegove matere. Izvedenec bo na tej podlagi dopolnil svoje mnenje. Predlog tožilstva za takojšnjo ugotovitev neprištevnosti je tudi senat označil kot preuranjen, saj so, kot je dejal Bele, šele na začetku sodnega postopka, ne na koncu.
Na naslednjem naroku, ki je predviden 6. junija, bosta poleg Brinška zaslišana tudi psihiatra Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ki sta sodelovala pri pripravi novega izvedenskega mnenja, Miha Derganc in Nuša Šegrec, senat pa je ugodil tudi predlogu za njihovo soočenje. Ob tem je predsednik senata še dodal: »Če tožilstvo že zdaj meni, da Primožič v času dejanja ni bil neprišteven, ima zakonsko pooblastilo, da predlog za izrek varnostnega ukrepa umakne.«