Volivci na referendumu zavrnili zakon

Ljubljana – Po 99,9 odstotka preštetih glasov na nedeljskem zakonodajnem referendumu je nasprotnikom zakona uspelo zbrati več kot 369 tisoč glasov, kar bo dovolj, da bo zakon zavrnjen. Proti je glasovalo 53,43 odstotka volivcev, za zakon 46,57 odstotka volivcev, izidi so še neuradni. Volilna udeležba na referendumu je bila visoka, skoraj 41-odstotna.

Pobudnik referenduma Aleš Primc je v pisni izjavi ocenil, da so zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost. Slovenija se je po njegovih navedbah odločila za življenje in zavrnila vladno zdravstveno, pokojninsko in socialno reformo, ki je po njegovi oceni temeljila na smrti. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali, da je v Sloveniji zmagalo življenje. »Danes so zmagali bolniki, invalidi in upokojenci,« je dejal. Kot je še poudaril Primc, je vlada tukaj zato, da pomaga in vzpostavi pogoje, da bodo vsi ljudje, ki potrebujejo pomoč, to pomoč dobili in da bodo bolniki in invalidi deležni zdrav­stvene podpore in dobili vse tisto, kar človek, ki je v stiski, potrebuje.

Zagovorniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so nad rezultatom referenduma razočarani. Andrej Pleterski, soavtor zakona iz združenja Srebrna nit​, je dejal, da bo zakon enkrat zagotovo sprejet. Eno leto se ne bo moglo posegati v to tematiko, kot pa je dodal Pleterski, bodo po enem letu prizadevanja, da se ta zakon uveljavi in še izboljša, spet odprta. »Ta zakon bo v tej državi zanesljivo sprejet, to je zgodovinska nuja.« Podobno je menila poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak, ki je dejala, da pot zakona ni končana.

Proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bila večina volivcev v vseh volilnih enotah po Sloveniji, razen v volilni enoti Ljubljana Center, kjer so več glasov zbrali podporniki zakona. V volilni enoti Kranj je za zakon glasovalo 44,23 odstotka volivcev, proti 55,77 odstotka.

Gorenjska: podpora zakonu le v treh volilnih okrajih

Poglejmo še, kako so glasovali po volilnih okrajih na Gorenjskem. Po podatkih Državne volilne komisije je samo v treh volilnih okrajih večina volivcev podprla zakon, in sicer v volilnem okraju Kranj 1 z 52,11 odstotka glasov, v volilnem okraju Radovljica 2 z 52,62 odstotka glasov in v volilnem okraju Jesenice z 52,64 odstotka glasov.

V volilnem okraju Škofja Loka 1 je zakon podprlo 40,25 odstotka volivcev, proti jih je bilo 59,75 odstotka. V volilnem okraju Škofja Loka 2 je bilo za zakon 28,78 odstotka volivcev, proti kar 71,22 odstotka. V volilnem okraju Kranj 2 je zakon podprlo 48,93 odstotka volivcev, proti jih je bilo 51,07 odstotka. V volilnem okraju Kranj 3 je za zakon glasovalo 37,61 odstotka volivcev, proti 62,39 odstotka. V volilnem okraju Tržič je za zakon glasovalo 49,15 odstotka volivcev, proti 50,85 odstotka. V volilnem okraju Radovljica 1 je zakon podprlo 47,39 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 52,61 odstotka. V volilnem okraju Kamnik je za zakon glasovalo 42,74 odstotka volivcev, proti pa 57,26 odstotka.

Že drugi referendum o tej temi

Volivci so o tem, ali želijo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, prvič odločali junija lani na posvetovalnem referendumu. Vprašanje se je takrat glasilo: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?« Za sprejetje zakona je takrat glasovalo 54,89 odstotka volilnih upravičencev, proti 45,11 odstotka. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je vložila stranka Gibanje Svoboda pred glasovanjem o predlogu zakona, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit.

Tokrat so pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca zbrali zadostno število podpisov za vnovični razpis referenduma. Ta je bil naknadni zakonodajni, kar pomeni, da je odločitev volivcev, ali naj zakon obvelja, zavezujoča. Vprašanje na nedeljskem referendumu se je glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« Zakon je bil na nedeljskem referendumu zavrnjen, za kar sta morala biti izpolnjena dva pogoja. Proti je glasovala večina volivcev, hkrati pa je bil dosežen tudi kvorum. Za dosego kvoruma je proti morala glasovati petina vseh volilnih upravičencev, kar znaša nekaj več kot 339 tisoč volivcev.

Odziv zdravniške zbornice

V Zdravniški zbornici Slovenije so zapisali, da jih veseli, da so volivci prepoznali pomen poslanstva zdravniškega poklica, kot ga ves čas zagovarjajo slovenski zdravniki. Dodali so, da je referendumski izid jasno sporočilo, da si družba ne želi tako globokih posegov v vlogo zdravnika in temelje zdravstvenega sistema. »Hkrati pa izraža pričakovanje, da mora država najprej zagotoviti dostopno, varno, kakovostno in pravočasno zdravstveno oskrbo skupaj z dostopno in sistemsko urejeno paliativno oskrbo, ki je ena ključnih pravic bolnikov ob koncu življenja.« Pozivajo, da referendumski izid postane zaveza politike, da se okrepi primarno zdravstvo, izboljša dostop do zdravstvenih storitev in dokončno vzpostavi celovita paliativna oskrba po vsej državi.

Škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je poudaril, da je na referendumu zmagalo spoznanje, da je vsako človeško življenje dragoceno in nedotakljivo. Ne glede na okoliščine si je treba prizadevati varovati življenje kot najvišjo vrednoto, je med drugim zapisal v sporočilu za javnost.

To ni politična tema

Predsednik vlade Robert Golob je v pisnem odzivu po referendumskih izidih povedal, da so lani ljudje na posvetovalnem referendumu za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pozvali vlado, naj poišče novo pot naprej. »To zavezo je vlada z zavezništvom vzela resno: prisluhnili smo različnim pogledom, vodili preudarno razpravo in oblikovali uravnotežen predlog. Javnomnenjske raziskave so več mesecev kazale, da ta rešitev uživa večinsko podporo. A hkrati smo ves čas vedeli, da gre za globoko osebno vprašanje, pri katerem so ljudje izrazili tudi povsem nasprotna stališča,« je dejal predsednik vlade, prepričan, da to ni politična tema, ampak vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in posameznikove izbire. »Zato smo v to kampanjo stopili kot zavezništvo, zavezništvo tistih, ki jim je mar za sočloveka, da svoje življenje dostojanstveno zaključi.«