Jaslice v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je ustvaril Mohor Kejžar / Foto: Nik Bertoncelj
Jaslice v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je ustvaril Mohor Kejžar / Foto: Nik Bertoncelj
Vesel božič, srečno, Slovenija!
Jutri bo božič. Ob verski vsebini je postal tudi ljudski praznik upanja, miru in vsega dobrega. Dan kasneje, v petek, na štefanovo, pa bo dan samostojnosti in enotnosti, rojstni dan naše države.
Ko iščem misli za praznično napoved božiča, sem vselej tudi oseben. Pred menoj se zavrti film spominov na božična praznovanja, od otroštva v krogu družine pa do zrelejših let, ko javno čaščenje tega praznika ni bilo vselej dobrodošlo. Zame je bil kljub temu vedno velik praznik. Zato je bila odločitev oblasti pred štiridesetimi leti, ko je smel tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar javno izreči božično voščilo in je za praznik voščil tudi visoki predstavnik oblasti Jože Smole, pravo olajšanje. Konec je bilo sprenevedanja, skrivanja in dvoličnosti. Božič je tudi kot verski praznik smel na oder javnosti!
Ne smemo dovoliti, da bi ga s sodobnim načinom življenja, s pohlepnostjo, z brezobzirnostjo in požrešnostjo do sočloveka in z nasiljem pohabili in mu vzeli tisto pristno sporočilnost, ki se kaže v iskanju sreče, v čaščenju novega življenja, v povezanosti ljudi in seveda v iskanju miru. Zgodovina pripoveduje, da je za božič včasih tudi v najbolj krvavih bojih za nekaj ur utihnilo orožje.
Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Republike Slovenije, pa imamo v božičnih praznikih tudi dolžnost spomina na december leta 1990, ko smo se na referendumu odločili za svojo državo. Petkov dan samostojnosti in enotnosti spominja na to zrelo dejanje našega naroda. Ne pozabimo, da imamo svojo državo, kar mnogim narodom ni usojeno ali je njihov obstoj ogrožen. Bodimo odgovorni državljani in ne zapravljajmo sadov dejanj naših predhodnikov. O svoji prihodnosti pa odločamo sami.