Velika noč, praznik veselja

Za veliko noč pravijo, da je največji krščanski praznik, ki so ga začeli praznovati že davno nazaj. Veselili so se prihoda pomladi in veselega sporočila, da je na veliki petek na Oljski gori križani Jezus vstal od mrtvih. Z vstajenjem je sporočil, da je življenje močnejše od smrti. To izročilo je še posebej aktualno danes, ko si sami pogosto tako zlahka grenimo življenje, ko se ne znamo ali nočemo soočiti s težavami ali se celo odločamo za njegovo predčasno končanje … Manjka nam poguma, potrpežljivosti in optimizma, samozavesti. V krutem življenjskem tempu in v hitenju za blagostanjem vselej tudi ne vidimo sočloveka, ki je v težavah, ki trpi in morda obupuje.

Slovenski človek je trdno povezan z veliko nočjo. Z njo so povezani mnogi običaji. Na veliki četrtek se spomnimo zadnje večerje, prve evharistične daritve, blagoslovitve ognja, olja in vina. Veliki petek je edini dan v letu brez maš. V cerkvah je tišina, zvonovi pa »zavezani« molčijo. Na veliko soboto bodo tradicionalni blagoslovi velikonočnih jedi po cerkvah in vaških kapelicah. Pogled na košare in tudi stare jerbase, pokrite z izvezenimi prti, je nekaj posebnega. Vrhunec praznika bo velika nedelja z ju­tranjimi mašami, procesijami in domačimi zajtrki, ki marsikje edinkrat posedejo družine za skupno mizo in si drug drugemu iskreno izrečemo praznična voščila. Ali ni to nekaj najlepšega v življenju!