Volitve 2026
Prihodnost v povezovanju
Slovenija je edina država na svetu, ki ima državnik praznik posvečen kulturi in je to hkrati tudi dela prost dan. Slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan praznujemo od leta 1945 naprej, ko so na obletnico pesnikove smrti 8. februarja čast slovenski kulturi prvič izkazali z akademijo v takratnem Slovenskem narodnem gledališču v Črnomlju. Oder je krasil Prešernov portret Božidarja Jakca, naslikan na padalsko svilo, preberemo v knjigi zgodovinarja dr. Ivana Smiljanića Lovorovi gozdovi in krompir. Z današnjega stališča bi lahko rekli, da gre pri odločitvi za februar namesto 3. december z obletnico pesnikovega rojstva tudi za nekaj pragmatizma, saj je drugi mesec v letu vsekakor primernejši za rekapitulacijo minulega kulturnega leta in tudi sicer preteklih dosežkov v umetnosti.
Z razliko od prve akademije danes Prešernov dan z različnimi slovesnostmi in kulturnimi dogodki praznujemo po vsej državi. Tako je bilo tudi v nedeljo. Verjamem, da večino državljank in državljanov ob tem preveva ponos, saj živimo v samostojni državi, v svobodni in demokratični družbi, v kateri slovenščina ni drugorazredni jezik, kot je bilo to v času pesnika, ki ga slavimo.
Odkar imamo svojo državo, Slovenci očitno tudi vse več pišemo. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2024 so impozantni. Predlani je 1.406 založnikov, med njimi 314 samozaložnikov, izdalo 5.271 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega kar 1.987 leposlovnih del. Ob tem je bil delež leposlovnih knjig slovenskih avtorjev skoraj 58-odstoten. Hkrati pa so skrb vzbujajoči podatki o nazadovanju v bralni pismenosti in bralnih navadah vseh generacij. Zato je pred dnevi vlada 5. marec razglasila za nacionalni dan branja.
»Kultura je z umetnostjo še edina, ki zna pokazati smer v tem svetu kaosa in razraščajoče se nestrpnosti. Edina, ki lahko ustavi uro apokalipse. Slovenci imamo srečo, da nas je ustvarila kultura, in hkrati nesrečo, da na to pozabljamo,« je v poslanici ob slovenskem kulturnem prazniku med drugim zapisal Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Več brati in verjeti v umetnost je tudi ena izmed nujnih poti k boljšemu razumevanju aktualnih dogajanj v svetu, ki se – blago rečeno – že nekaj časa ne vrti več v pravo smer in to počne vedno hitreje. Če bomo brali, bomo aktualno šalo, da če smo po drugi svetovni vojni Slovenci izgubili Trst in Gorico, bomo pa zato kot kaže primožili Grenlandijo, razumeli zgolj kot šalo, ne kot nostalgijo nekoga po časih izpred dvesto, tristo let.