Varni na cesti

S potrpežljivostjo, zgledom in vajami lahko otrokom pomagamo, da se naučijo varno hoditi po cestišču, opazovati vozila in pravilno prečkati cesto,« so poudarili na javni agenciji za varnost prometa. Zato morajo imeti otroci na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole in domov vedno spremstvo polnoletne osebe, spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od deset let, in mladoletniki, če to dovolijo starši oziroma skrbniki. »Samostojno smejo sodelovati v prometu šele, ko starši presodijo, da so sposobni razumeti nevarnosti,« opozarjajo.

Otroci potrebujejo pomoč odraslih, ker se šele učijo zaznavati in presojati. »Do približno desetega leta še ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu: njihovo vidno polje je ožje, težje ocenjujejo razdalje in hitrosti, smeri zvoka ne določijo zanesljivo, pojmov levo in desno pa še vedno ne razlikujejo dobro. Pozornost se jim hitro preusmeri in ne zmorejo dolgotrajne koncentracije.« Ker smo odrasli otrokom vzor, svetujejo, da vsak sprehod, pot v vrtec ali trgovino izkoristimo za učenje, kako varno ravnati v prometu. »Pred vsakim prečkanjem ceste naj se otrok korak ali dva pred robom ustavi in glasno reče stoj. Nato pogleda levo, desno in še enkrat levo ter opiše, kaj vidi, in dvigne roko; z dvigom roke otrok signalizira drugim udeležencem v prometu, da namerava prečkati cesto. Ko je varno in otrok prečka cesto, naj se na sredini ceste ponovno ozre na desno. Cesto prečka z mirnimi, normalnimi koraki – nikoli v teku – in le, ko se mu ne približuje nobeno vozilo ali ko voznik jasno pokaže, da je ustavil.« Kot še opozarjajo na agenciji za varnost prometa, otroke, ker so majhni, vozniki kot pešce zlahka spregledajo. Zato je pomembno tudi, da so oblečeni v oblačila svetlih in živih barv, v mraku in ob slabi vidljivosti pa naj uporabljajo kresničko in odsevni trak. Prvošolci in učenci 2. razreda morajo na poti v šolo in iz nje poleg odsevnika nositi tudi rumeno rutico okoli vratu.