Variantam železnice dali košarico

Cerklje – Pobuda za državno prostorsko načrtovanje železniške povezave med brniškim letališčem in Ljubljano se dotika osmih občin: Domžal, Mengša, Komende, Cerkelj, Vodic, Šenčurja ter mestnih občin Kranj in Ljubljana. Ministrstvo za naravne vire in prostor kot pripravljavec in ministrstvo za infrastrukturo v vlogi pobudnika sta idejne rešitve za novo progo pretekli teden predstavila v Kranju – o dogodku smo poročali v petkovi številki Gorenjskega glasa –, v Šmartnu pod Šmarno goro in Cerkljah.

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika, kjer so se zbrali občani iz Cerkelj, Komende, Mengša, Domžal pa tudi od drugod, so imeli sodelujoči v razpravi precej vprašanj, pomislekov in pripomb. V predstavljenih variantah poteka enotirne proge, dveh različicah na odseku med Jaršami in Brnikom in ene »izvedljive rešitve« na območju letališča, vidijo grob poseg v prostor, zlasti v kmetijska zemljišča. Skrbijo jih poplavna ogroženost, hrup in drugi vplivi na kakovost življenja. Po njihovi oceni projekt, ki naj bi stal več kot pol milijarde evrov, ne bo prinesel pričakovanih učinkov, med katerimi snovalci pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta navajajo povečanje števila potnikov na železniškem omrežju, zagotovitev ugodnih potovalnih časov in povečanje prevoza tovora po železnici, posledično zmanjšanje prometa na cestah in vplivov na okolje zaradi prometa.

Po najboljših kmetijskih zemljiščih

Župan Franc Čebulj je dejal, da se srečuje z umeščanjem tretje trase železniške proge skozi cerkljansko občino v dobrih treh desetletjih. Po njegovem mnenju je smiselna pred leti že predvidena železnica ob avtocesti z zanko do Brnika, ki naj čim manj uniči kmetijske površine. »Načrtovana naj bo realno, z upoštevanjem letališča, gospodarstva in drugih na območju železniške povezave,« je pozval.

Predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Robert Golc, ki se prav tako nagiba k umestitvi železnice ob avtocesto, je pojasnil, da je predlagana proga zarisana po najboljših kmetijskih zemljiščih. »Prehranske suverenosti nimamo niti pri dveh milijonih ljudi, in če bomo tako nadaljevali tudi z umeščanjem infrastrukturnih objektov, bo samo še slabše.« Podpiramo železnico, je dejal, ideja mnogih kmetov in kmetijcev v luči ohranjanja kmetijske pridelave pa je, da se naredi vkopana oziroma podzemna trasa.

Direktor infrastrukture in kadrov ter prokurist v Fraportu Slovenija Boštjan Šijanec je povedal, da se brniško letališče že 30 let zavzema za železniško progo, in sicer za hitro mednarodno povezavo ob avtocesti, namenjeno tudi tovornemu prometu. »Ta bi omogočila razvoj letališča. Regionalna proga, kot je mišljena sedaj, je sicer nekaj, kar je lepo in prav za prevoze v službo, a na letališču zaradi te proge ne pričakujemo nič več potnikov ali tovora.« Poudaril je, da se o sedanji zasnovi trase z njimi ni nihče posvetoval, na mizo so le dobili predlog, na katerega so podali pripombe, vendar niso bile upoštevane. »Tako, kot je proga začrtana sedaj, bi presekala vso obstoječo infrastrukturo, ki je bila vzpostavljena za nadaljnji razvoj letališča,« je pojasnil.

Podžupanja občine Komenda Nada Jamšek je med drugim poudarila skrb za poplavno varnost. »Krajani Suhadol so upravičeno zgroženi,« se je navezala na pripombe, ki so jih ti nanizali v razpravi. »Obe varianti železniške proge segata v srce razlivnega območja, kar pomeni, da bo voda ogrožala vas Suhadole. Bariera ne bo omogočala razlivanja,« je opozorila.

Študije v drugi fazi načrtovanja

V Šmartnu pod Šmarno goro, kjer so se osredotočili na varianto proge ob avtocesti, so imeli prisotni prav tako pripombe, povezane s pripravo zasnove, umestitvijo v prostor in vplive železnice. Predvsem Vodičane je razočaral odgovor, da niso bile upoštevane pripombe in zahteve, ki so jih podali, ko so pred dobrim desetletjem že potekali postopki za železnico ob avtocesti. Kot so pojasnili snovalci pobude za nov prostorski načrt, je bila takrat predvidena povezava z drugačnimi tehničnimi elementi.

Na obeh obravnavah so pripravljavci prostorske ureditve poudarili, da gre za prvo fazo načrtovanja nove železniške proge, namenjeno zbiranju podatkov in usmeritev lokalnih in državnih nosilcev urejanja prostora ter javnosti. Predloge in pripombe na pobudo bodo zbirali do prihodnjega petka, 20. marca. V drugi fazi bo potekalo natančnejše projektiranje, so napovedali, vključevalo bo tudi izdelavo različnih študij, kot sta hidrološko-hidravlična in študija obremenjenosti s hrupom, nakar bo ponovno organizirana javna obravnava, v tretji fazi pa bo sledila priprava predloga državnega prostorskega načrta za najprimernejšo varianto železniške povezave z Brnikom.