Nasilje do zdravstvenih delavcev je vse pogostejši in skrb vzbujajoč pojav, ki kaže na naraščajoče napetosti v družbi ter nujnost večjega spoštovanja in zaščite tistih, ki skrbijo za zdravje drugih. / Foto: Nik Bertoncelj
V zdravstvu tudi grožnje in verbalno nasilje
Nasilje nad zdravstvenimi delavci postaja vse pogostejši pojav. Preverili smo, kako se s tem perečim problemom spopadajo v nekaterih gorenjskih zdravstvenih ustanovah.
Kranj – Zdravstveni delavci na Gorenjskem – tako kot drugod po državi – vse bolj čutijo, da je njihova varnost ogrožena. V Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) so v preteklem letu zabeležili sedem primerov nasilja nad zaposlenimi. Večinoma je šlo za verbalne izpade z grožnjami, a zabeležili so tudi en fizični napad. Kot so pojasnili, se največ tovrstnih dogodkov zgodi v kirurški službi (kar 65 odstotkov), sledijo urgentni center, ginekološko-porodniški oddelek ter pediatrija. »Najpogosteje pride do nasilja zaradi pacientovega stanja – ko so vinjeni, pod vplivom drog ali nemirni zaradi zdravstvenih težav,« so povedali v SBJ. Za zaščito zaposlenih imajo pripravljen protokol, panik tipke na vseh oddelkih ter 24-urno prisotnost varnostnikov. »Letos smo v štirih primerih aktivirali tudi policijo,« dodajajo in poudarjajo pomen rednega izobraževanja osebja za soočanje z nasiljem.
Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so letos zabeležili šest primerov verbalnega nasilja in en fizični napad – tarči sta bili medicinska sestra in študentka zdravstvene nege. V primeru fizičnega napada je posredovala policija, napadeni pa so ponudili psihološko pomoč. »Verbalno nasilje se pogosto začne že po telefonu, ko pacienti izražajo nezadovoljstvo z dolgimi čakalnimi dobami in zdravstvenim sistemom,« pojasnjujejo. Posebej opozarjajo na težavo neodjavljenih pregledov – na dan 24. julija na primer trije pacienti niso prišli na pregled v ambulanto za sladkorne bolnike. Zaradi porasta incidentov so nadgradili videonadzor, vključili strokovnjaka za krizne intervencije in izvedli delavnico za obvladovanje nasilnih situacij.
Kot poudarjajo v Psihiatrični bolnišnici Begunje, je število nasilnih dogodkov v ustanovi nizko. »Incidenti niso vezani na določene oddelke, temveč na specifične okoliščine in trenutno psihično stanje posameznika. Ključnega pomena je pravočasno prepoznavanje tveganja, ustrezna organizacija dela in odzivnost strokovnega tima,« so prepričani v Begunjah, kjer poudarjajo, da nasilje nad zdravstvenim osebjem pogosto napačno povezujemo z duševnimi motnjami. »Večina oseb z duševnimi težavami ni nasilnih. Takšno posploševanje le poglablja stigmo,« opozarjajo. Kljub temu izvajajo številne varnostne ukrepe, dodajajo pa, da v zadnjem obdobju opažajo, da so lahko svojci pacientov v določenih primerih vse bolj zahtevni, občasno pride tudi do verbalno intenzivnejših odzivov, kar obravnavajo z razumevanjem, strokovno distanco in poudarkom na spoštljivi komunikaciji.
Tudi v Osnovnem zdravstvu Gorenjske (OZG) opažajo porast nasilnih odzivov. Fizičnih napadov sicer niso zabeležili, a verbalno nasilje postaja del vsakdana. Z agresivnimi pacienti se zaposleni pogosto srečujejo pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči na terenu, kjer ob zahtevnih situacijah zaprosijo za pomoč policije, vedno pogosteje pa se z nasilnim vedenjem pacientov ali njihovih svojcev sooča tudi patronažna služba. Zaradi porasta nasilja so v zavodu že izvedli izobraževanja o komunikaciji z agresivnimi pacienti in deeskalacijskih tehnikah, v prihodnje pa načrtujejo dodatna usposabljanja. Nekateri zaposleni so izrazili tudi željo po tečajih samoobrambe, ki jih v določenih enotah načrtujejo jeseni.
