V vročini obvezni odmori

Ljubljana – V veljavo so stopile dopolnitve pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki postavljajo normative za dela na prostem – na stalnih delovnih mestih in na gradbiščih – v času visokih temperatur. Novosti določajo, da mora delodajalec zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca, če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu; pri temperaturi zraka nad 30 stopinj Celzija (izmerjeni na uradnih meteoroloških postajah) pa se dela lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve in brezplačne brezalkoholne napitke. Poleg tega mora delodajalec v času prekinitev v največji možni meri zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob uvedbi določil pripravilo tudi smernice za delodajalce, kako obvladovati tveganja pri delu na prostem v vročini. Priporočajo spremljanje vremenske napovedi, prilagajanje delovnega časa in intenzivnosti dela, zagotavljanje sence in brezalkoholnih napitkov, seznanitev delavcev s tveganji ... Predlagajo tudi, naj delodajalci napotke prilagodijo svojim delavcem in ukrepajo čim prej.

Možen nadzor

Po navedbah Inšpektorata RS za delo se težave pojavljajo predvsem na manjših gradbiščih, kjer ukrepi za zaščito delavcev pred vplivi visokih temperatur pogosto niso vzpostavljeni ali pa se ne izvajajo dosledno, medtem ko so na velikih gradbiščih večinoma že ustaljeni. »Delavcem so praviloma omogočeni redni odmori, v času vročinskih valov pa tudi dodatni odmori, nekateri pa imajo na voljo tudi klimatizirane skupne prostore za počitek in osvežitev,« so našteli ukrepe, ki so se do zdaj izvajali kot dobra praksa delodajalca. S tem, ko je zagotavljanje pogojev za varno delo v vročini postalo obveza, so inšpektorji dobili tudi pravno podlago za nadzor in morebitne sankcije. Glede tega so na inšpektoratu še poudarili, da ni cilj kaznovanje delodajalcev, temveč pravočasno prepoznavanje tveganj in odprava pomanjkljivosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) in Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so spremembo pravilnika pozdravili z oceno, da predstavlja prvi korak v smeri zaščite delavcev na prostem. Ob tem so v ZZZS pristojne pozvali, naj novosti vključijo še v sektorske predpise, s katerimi se urejajo na primer kmetijstvo, delo v kamnolomih in nekatere druge dejavnosti. Pričakujejo tudi preverjanje, ali se dejansko upoštevajo pravila, poleg tega se zavzemajo za to, da bi bil na seznam poklicnih bolezni dodan kožni rak zaradi ultravijoličnega sevanja, s čimer naj bi se strinjal tudi razširjeni strokovni kolegij za medicino dela. »Vsako leto beležimo nove temperaturne rekorde. Ocena Mednarodne organizacije dela, objavljena julija 2024, kaže ne le, da se je v Evropski uniji po letu 2000 za 42 odstotkov povečalo število smrtnih žrtev pri delu v hudi vročini, ampak celo, da Slovenija sodi med deset držav sveta, kjer je bil omenjen porast največji. Kljub temu slovenski predpisi še vedno pomanjkljivo urejajo varovanje zdravja in življenja zlasti delavcev, ki najbolj izpostavljeni delajo na prostem v ekstremnih temperaturah in brez zaščite pred ultravijoličnimi žarki, ki lahko povzročijo poklicnega kožnega raka,« so pojasnili v ZZZS.