Javni zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev delno zaposleni v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju. / Foto: Nik Bertoncelj, arhiv Gorenjskega glasa

Javni zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev delno zaposleni v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju. / Foto: Nik Bertoncelj, arhiv Gorenjskega glasa

V veljavi zdravstvena reforma

Veljati je začela novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo.

Ljubljana – Javni zdravstveni delavci in sodelavci za delo pri čistih zasebnikih z uveljavitvijo novele zakona o zdravstveni dejavnosti ne bodo več mogli pridobiti novega soglasja, obstoječa soglasja pa bodo ostala v veljavi do poteka veljavnosti, a ne dlje kot eno leto. Še vedno pa bo mogoče občasno sodelovanje pri zasebniku, ki na javnih prireditvah zagotavlja zdravstveno varstvo, in ob opravljanju zdravstvenih storitev v okviru medicine dela, prometa in športa, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Z zasebniki lahko sodelujejo tudi pri opravljanju zdrav­stvenih storitev s področja letalske medicine na podlagi predpisov EU in lahko opravljajo brezplačno prostovoljsko delo.

V določenih primerih je mogoča tudi obratna pot. Javni zdravstveni zavodi na terciarnem nivoju lahko izjemoma sklepajo pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom – do 40 odstotkov polnega delovnega časa – z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik in so zaposleni pri zasebniku. Zdravstvene storitve, ki jih bodo ti lahko opravljali, mora ministrica za zdravje določiti najpozneje v dveh mesecih.

Soglasje za delo v drugem javnem zavodu

Javni zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev delno zaposleni v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju, za delo po podjemni pogodbi pa bodo morali pridobiti soglasje.

Za vodstvene zdravstvene delavce bodo veljala strožja pravila. Med drugim jim bodo obstoječa soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti prenehala veljati čez tri mesece. Ob izpolnjevanju pogojev za soglasje za krajši delovni čas ali po podjemnih pogodbah pa bodo lahko delali le v drugih javnih zavodih.

Javni zdravstveni zavodi bodo lahko ob določenih pogojih sklepali podjemne pogodbe s svojimi zaposlenimi, ki bodo oproščene posebnega davka. Tako delo je mogoče le za tiste, ki so stoodstotno zaposleni v javnem zavodu.

Izplačevanje delovne uspešnosti

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju predvideva začetek izplačevanja delovne uspešnosti od 1. januarja 2026. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih to možnost prinaša že od njene uveljavitve. Novela uvaja tudi merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Odslej se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati vsi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži. Izjeme so le varovane kategorije delavcev.

Spremembe za koncesionarje

Koncesionarji bodo morali imeti zaposleno najmanj takšno število zdravstvenih delavcev, kot jih bo opravljalo koncesijsko dejavnost. Izvajanje dejavnosti morajo s tem in drugimi pogoji iz novele uskladiti v 12 mesecih. Odslej se koncesije ne bodo več podaljševale avtomatično. Novela določa tudi neprofitnost koncesionarjev, in sicer lahko presežek prihodkov pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev porabijo izključno za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti.

Z novelo so uvedli tudi zdravstvene regije, ki bodo oblikovane na podoben način kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Določila jih bo vlada, in sicer najpozneje v šestih mesecih.

Izvajalci zdravstvenih storitev, tudi zasebniki, bodo morali biti vključeni v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni. Dokazila, da izpolnjujejo ta pogoj, bodo morali predložiti v enem letu.