V Hribarjevi vili odprli muzej

Cerklje – Hribarjeva vila, ena najbolj znamenitih stavb v Cerkljah, je dobila novo vsebino. Občina Cerklje, ki je vilo skupaj s pripadajočim vrtom kupila pred petimi leti, je v prvo nadstropje in mansardo umestila stalne razstave o Ivanu Hribarju, času slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo na Gorenjskem, arheološki in etnološki dediščini Cerkelj ter zgodovini občine v srednjem in novem veku. Pripravila jih je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, zgodovinarjema Ireno Žmuc in Jožetom Dežmanom ter arheologom Milanom Sagadinom.

Avtorji razstav so izbrane teme osvetlili tudi ob odprtju občinskega muzeja. Kot je povedala kustosinja iz Mestnega muzeja Ljubljana, je Ivan Hribar več kot 50 let prihajal v Cerklje. V kraju, kjer je živela njegova sestra, si je bančnik, politik, župan Ljubljane, diplomat in publicist, konec 19. stoletja uredil poletno bivališče. »Hitro se je vključil v izbrano družbo razumnikov, postal je sadjar z diplomo in strasten lovec, njegov vrt je bil vedno odprt za marsikatero druženje z vaščani.« Ureditev muzeja v njegovi hiši, ki je bila po smrti dedičev prodana Ljubljanski oziroma Gorenjski banki, je po mnenju Irene Žmuc velika dragocenost in priložnost za Cerklje, pa tudi odgovornost. »Ustanoviti muzej pomeni ustvariti institucijo, ki zbira, varuje, raziskuje in predstavlja dediščino z namenom izobraževanja in javnega dostopa,« je dejala.

Župan Franc Čebulj si želi, da bi pridobitev širila znanje mladih in drugih skupin obiskovalcev. Razstave bodo še dopolnjevali, je napovedal. Prihodnje leto v okviru ureditve Hribarjevega vrta načrtujejo tudi postavitev doprsnih kipov treh Gorenjcev, ki so imeli pomembno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije: Franceta Tomšiča, Ivana Omana in Franceta Bučarja.

Na današnji slovesnosti je o osamosvojitvenih dogodkih poleg Dežmana spregovoril slavnostni govornik Jelko Kacin. V luči ukinitve muzeja osamosvojitve, ki je župana vzpodbudila k predstavitvi teme, je izrekel pohvalo za njegovo trdno odločitev. »Po 35 letih je razmišljanje o prelomnih zgodovinskih časih za našo Slovenijo za sedanje, za nove generacije, žal vedno nekaj novega, a bojim se tudi manj pomembnega, morda celo nekaj arhaičnega. Osamosvajanju je namreč namenjeno malo pozornosti in časa, premalo. Novega pa zato, ker žal nismo ustrezno poskrbeli, da bi mlade v procesu izobraževanja zadostno in celovito seznanili s procesi in dogodki, ki so nam omogočili odgovorno osamosvojitev, svojo samostojno pot in še pravočasno ločitev od hirajoče Jugoslavije,« je dejal Kacin.