V Hribarjevi vili odprli muzej

Cerklje – Občina Cerklje je v hišo, kjer si je Ivan Hribar, bančnik, politik, župan Ljubljane, diplomat in publicist, konec 19. stoletja uredil poletno bivališče, umestila stalne razstave o arheološki in etnološki dediščini krajev pod Krvavcem, zgodovini Cerkelj v srednjem in novem veku, Hribarju in meščanstvu na prehodu v 20. stoletje ter času slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo na Gorenjskem. Slovesno odprtje preurejenih prostorov v prvem nadstropju in mansardi na dan samostojnosti in enotnosti tako ni bilo naključje.

Zamisel o predstavitvi dogodkov na poti do samostojne države se je pojavila ob ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, je pojasnil župan Franc Čebulj. Povezal jo je z domoljubjem, ki je prežemalo Ivana Hribarja; njegova zapuščina ga je, kot priznava, navdušila in obenem postavila pred zahtevno nalogo, kaj vnesti v objekt v središču Cerkelj – občina ga je odkupila pred petimi leti –, da bo zaživel ter ohranjal zgodovinsko in kulturno dediščino. Želi si, da bi muzej, ki je po njegovem mnenju velika pridobitev za občino in širši prostor, širil znanje mladih in drugih skupin obiskovalcev. Razstave bodo še nadgradili, je napovedal, poleg tega prihodnje leto v okviru ureditve Hribarjevega vrta načrtujejo postavitev doprsnih kipov treh Gorenjcev, ki so imeli pomembno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije: Franceta Tomšiča, Ivana Omana in Franceta Bučarja.

Razstavo Gorenjska za demokracijo in osamosvojitev je pripravil zgodovinar Jože Dežman. Kot je povedal na petkovem slovesnem dogodku, je poudaril utrinke zmagovitosti.

Pri ureditvi občinskega muzeja so sodelovali tudi Gorenjski muzej in kot avtorja razstav zgodovinarka Irena Žmuc ter arheolog Milan Sagadin. Območje cerkljanske občine je bilo za poselitev zanimivo v različnih obdobjih, najstarejša znana naselbina, Gradišče pod Stiško vasjo, je nastala ob koncu 5. tisočletja pred našim štetjem, je o prvih sledovih človekove prisotnosti spregovoril Sagadin. Prve slovanske naselbine so se začele pojavljati proti koncu 7. stoletja, skromni ostanki ene od njih so bili izkopani med Poženikom in Šmartnim, tik ob nekdanji rimski cesti, ki je bila v času prihoda Slovanov še vedno v uporabi ...

Na etnološki razstavi prevladuje ljudska umetnost, ki po navedbah Gorenjskega muzeja govori o rabi predmetov v življenju prednikov in njihovem občutku za lepo. Eksponati, med katerimi so različni predmeti, ki so povezani s peko kruha, lepo oblikovan vrč, edinstven naslon rezljanega stola, poslikana skrinja in podobno, datirajo v obdobje zadnjih dvesto let.

Ivan Hribar je v Cerklje sprva prihajal na obisk k sestri, okoli petdeset let pa so bile kraj, kjer je preživljal poletja in gostil prijatelje. Po besedah Irene Žmuc, kustosinje v Mestnem muzeju Ljubljana, se je v Cerkljah hitro vključil v izbrano družbo razumnikov, postal je sadjar z diplomo in strasten lovec, njegov vrt je bil vedno odprt za marsikatero druženje z vaščani. Ureditev muzeja v Hribarjevi poletni rezidenci, ki jo je nasledil sin Milko Ivan z ženo Blanko, po njuni smrti pa je bila prodana Ljubljanski oziroma Gorenjski banki, je po mnenju Irene Žmuc velika dragocenost in priložnost za Cerklje ter tudi odgovornost. »Ustanoviti muzej pomeni ustvariti institucijo, ki zbira, varuje, raziskuje in predstavlja dediščino z namenom izobraževanja in javnega dostopa,« je dejala.

Slavnostni govornik ob odprtju muzeja je bil Jelko Kacin. Pridružil se je pohvalam za oživitev Hribarjeve vile, zlasti pa za predstavitev dogodkov v času osamosvojitve. »Po 35 letih je razmišljanje o prelomnih zgodovinskih časih za našo Slovenijo za sedanje, za nove generacije, žal vedno nekaj novega, a bojim se tudi manj pomembnega, morda celo nekaj arhaičnega. Osamosvajanju je namreč namenjeno malo pozornosti in časa, premalo. Novega pa zato, ker žal nismo ustrezno poskrbeli, da bi mlade v procesu izobraževanja zadostno in celovito seznanili s procesi in dogodki, ki so nam omogočili odgovorno osamosvojitev, svojo samostojno pot in še pravočasno ločitev od hirajoče Jugoslavije,« meni Kacin, ki je tudi orisal čas, v katerem so bili postavljeni temelji slovenske države.

Slovesnost, na kateri so se zbrali številni domačini in politiki, sta zaokrožila Godba Cerklje in Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka.