Ustavna presoja zakona o dolgotrajni oskrbi

Poslanci NSi in SDS zahtevajo oceno ustavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi v delu, ki uzakonja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske samostojne podjetnike in plačevanje prispevka iz pokojnin. »Že od vsega začetka smo kritični do pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo nasploh, saj storitve še niso na voljo oziroma se ne izvajajo v praksi. Posebej krivično pa se nam zdi, da se prispevek pobira tudi od dodatne dejavnosti, saj se pri istih osebah prispevek pobira že od osnovne dejavnosti oziroma zaposlitve,« je ob vložitvi ustavne presoje zakona o dolgotrajni oskrbi poudaril vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Kot je pojasnil, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to so popoldanski samostojni podjetniki, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalci, plačajo še iz te svoje dejavnosti dodaten odstotek, skupaj torej tri odstotke. »Po našem mnenju je to v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.« Poslanec Zvone Černač pa je opozoril, da so pokojnine pridobljena pravica in jih ni mogoče dodatno obremenjevati. »Prispevke namreč plačujemo v aktivni delovni dobi.« V NSi in SDS menijo, da je to v nasprotju z načelom pravne in socialne države, poseg v neto pokojnine se jim zdi nesprejemljiv. Od ustavnega sodišča pričakujejo, da zadevo obravnava absolutno prednostno in da izvajanje zakona zadrži do sprejema končne odločitve. V primeru, da bodo oblikovali vlado, pa nameravajo prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence ukiniti.

Sneg povzročal preglavice

Severovzhod države je minuli petek prizadela huda vremenska ujma z obilnim sneženjem in vetrom, ki je povzročila obsežne poškodbe elektrodistribucijskega omrežja na širšem območju severovzhodne Slovenije, zaradi česar je nekaj časa brez elektrike ostalo celo več kot 70 tisoč odjemalcev. V soboto si je razmere na terenu ogledal tudi predsednik vlade Robert Golob in prizadetim v ujmi obljubil tudi vso pomoč države. Kot je ugotavljal, gre za pojav zelo širokih razsežnosti, zato posledic ne bo mogoče odpraviti nemudoma. Po sestanku s predstavniki Elektra Maribor, civilne zaščite in drugih reševalnih struktur je v izjavi za medije poudaril, da bo naravnih nesreč zaradi izrednih vremenskih razmer v prihodnje žal vedno več, zato že dlje časa gradijo »sistem odpornosti«, kar po njegovem pomeni tudi to, da se takoj, ko pride do takih nesreč, odzove celotna država. »Ravno s tem, da se ekipe in oprema dostavljajo iz celotne države, kažemo, da smo se kot Republika Slovenija, kot družba pripravili na to, da smo lahko solidarni z vsakomer, ki potrebuje našo pomoč. In da nikoli ne pozabimo na nikogar, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živi, niti glede na to, kakšna nesreča ga je doletela, naravna ali človeška,« je sklenil.

Svoboda tarča kibernetskega napada

Profila Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba na Instagramu sta bila v zadnjem tednu že dvakrat tarča vdora lažnih profilov, zaradi česar so ju za nekaj časa zaklenili, so sporočili iz stranke. V kratkem času so na obeh profilih prejeli več tisoč novih umetno ustvarjenih sledilcev s profilov, za katerimi ne stojijo dejanske osebe. Takšni umetni mehanizmi, so prepričani v stranki, skušajo omejiti legitimno politično komunikacijo ter predstavljajo pritisk na svobodo izražanja in demokratični proces kot tak. Ob tem so poudarili, da je to »v tujini že znana praksa, preko katere se poskuša vplivati na volitve v drugih državah«. V zadnjih letih, so dodali, smo po svetu videli številne primere koordiniranih digitalnih operacij, usmerjenih v volitve in politične procese. »To ni slovenska posebnost, temveč realnost sodobnega informacijskega prostora. Slovenija ni izoliran otok in zato moramo svojo demokracijo varovati z enako resnostjo kot druge evropske države.« Odzval se je tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da lahko potrdi, da je šlo »za organiziran kibernetski napad iz tujine, se pa v zadnjem času kaže, da so v resnici za tem slovenski naročniki«. Stranka je oba dogodka prijavila pristojnim institucijam.

Novi prostori zavoda za varstvo kulturne dediščine

V sredo so slovesno odprli prenovljene prostore Gruberjeve palače, v kateri je po novem uprava in nekatere organizacijske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na ministrstvu za kulturo so za obnovo namenili 370 tisoč evrov. Kot so še pojasnili na ministrstvu, bo tako zavod po novem namesto na petih lokacijah v Ljubljani deloval na treh, kar bo omogočilo učinkovitejše delovne procese, boljšo komunikacijo in racionalnejšo rabo sredstev.