Uresničile so svoje poslovne ideje

Ljubljana – Glavni cilj projekta PONI ​LUR: Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, je ustanovitev novih podjetij, ki jih posamezniki realizirajo preko podjetniškega usposabljanja. To traja štiri mesece, v tem času pa posameznike opremijo z vsemi potrebnimi veščinami za zagon podjetja, jim nudijo podporo in spodbudo. Tudi na način, da jim omogočajo predstavljanje v javnosti. Še do konca marca je v ljubljanskem Rogu na ogled PONI POP-UP shop, kjer se predstavlja kar 17 ustvarjalk in ustvarjalcev iz programa, ki jim je uspelo ideje uresničiti. Svojo zgodbo so z nami delile Nuša Marinc in Darja Remc iz Domžal, Tjaša Križnar iz Mengša in Irena Žerovnik iz Valburge.

Ko hobi postane posel

Nuša Marinc je po poklicu kemičarka in živilska tehnologinja. Preden se je odločila pristopiti v program, je delala v vrtcu. Ker je imela od nekdaj zelo problematično kožo in hkrati tudi naravoslovno znanje, je začela – da bi si pomagala – raziskovati, se izobraževati, mešati naravne kremice zase in za svoje bližnje. Dve leti je razvijala svojo idejo in kolebala, nikoli ni bila popolnoma zadovoljna s formulacijami. »Ko sem videla priložnost, da se priključim PONI LUR, sem si rekla – zdaj pa ali pojdi v program ali pa se nehaj tako poglobljeno ukvarjati s tem. Tako sem dobila 'brco' in v tistih štirih mesecih znotraj programa naredila ogromno. Tja hodiš vsak dan kot v službo, okolje je stimulativno, tam sem imela čas, mirnost, stabilnost.« In tam so nastale formulacije za njenih osem kozmetičnih izdelkov, ki danes že vsi nosijo mednarodne nagrade, tam je nastalo ime NANU (ki v hindijščini pomeni lepo dekle), tam se je začela Nušina nova zgodba, ki se uspešno razvija že skoraj štiri leta in pol. »Moj hobi je prerasel v posel,« pravi, in to jo nadvse veseli in izpolnjuje.

Pridobila čas za osredotočenje na idejo

Pod blagovno znamko Pirate Piška se skriva Tjaša Križnar, ki je kmalu po končani srednji zobotehniški šoli spoznala, da jo veliko bolj vleče v umetniške vode. Začela je delati v oblikovanju, izdelovala je scenske rekvizite, vzporedno pa je razvijala svojo znamko. »Ko sem slišala za projekt PONI, sem se prijavila predvsem z namenom, da se poglobim v poslovno plat in pridobim znanja, ki jih potrebujem, da podkrepim svojo idejo. Vse to sem dobila, predvsem pa čas, da sem se osredotočila samo na idejo.« Njena ideja je nasprotje hitre mode, so trajnostne majice, puloverji, nahrbtniki. Tekstil iz organskega bombaža sitotiska s svojimi avtorskimi ilustracijami. Riše še vedno na roko, da ohranja kreativno plat, hkrati ji je ilustracija najboljša meditacija. Njen največji vir navdiha je narava, s kolekcijo svojih izdelkov pa opozarja tudi na opolnomočenje žensk.

Oblačila, ki ohranjajo dediščino prednikov

Irena Žerovnik iz Valburge je večino svoje delovne dobe delala kot šivilja. Na neki točki se je tega naveličala in se zaposlila v vzgoji in izobraževanju. A ves čas, kjerkoli je in karkoli počne, jo vodijo naravni zakoni, je ljubiteljica vsega, kar je povezano z naravo. Ker se danes, v času masovne proizvodnje, težko dobi kakovosten kos oblačila iz popolnoma naravnih materialov, je nekje v njej že dlje časa tlela ideja o svoji liniji trajnostnih oblačil. »Na PONI sem prišla z enim oblačilom – dolgo obleko, ki je imela z zlato nitjo izvezen nagelj. Ob koncu projekta sem imela narejenih dvajset izdelkov in dovolj znanja, da sem se podala na trg. Moja oblačila so dobila ime Ela Legacy – Ela po moji babici in Legacy kot zapuščina, torej gre za ohranjanje zapuščine naših prednikov.« Vsi njeni izdelki so oplemeniteni z ročnimi vezeninami in simboli našega okolja (kolovrat, pšenično klasje, nagelj). Za en izdelek porabi ogromno ur dela, zato je njena »proizvodnja« zelo butična in ostaja »za zraven«, še vedno je zaposlena v šolstvu. »Tako si pridobim ta čas, da v miru ustvarjam in nisem odvisna od prodaje, da delam za dušo, s srcem in dobro energijo. Kaj drugega me sploh ne zanima. Moj prvi namen je ohranjati dediščino.«

Kako veselje še prodati

Darja Remc se je v program prijavila z idejo organizacije dogodkov za samske, ker pa je sicer ilustratorka in grafična oblikovalka, v Rogu razstavlja ta del svojega udejstvovanja. Pravi, da je v PONI-ju dobila veščine, ki ji pomagajo na obeh področjih. Organizacija dogodkov nosi ime Ljubljanski dejt, v času, ko se je prijavila, so bili za njo in za dvema družabnicama trije manjši dogodki za trideset ljudi. Danes na en ali dva meseca organizirajo dogodke, ki se jih udeleži tudi tristo samskih. »Na prvem mestu bosta zame vedno ilustracija in grafično oblikovanje, hkrati pa sem taka, da me zanima več stvari. Všeč mi je kombinacija obojega, pri organizaciji dogodkov še posebej to, da spoznam ogromno ljudi.« Največja inspiracija pri ustvarjanju in pri organizaciji so zanjo – ljudje. Veliko zanimivih je spoznala tudi v programu PONI LUR, ki ji je razširil predvsem tisti vidik, da je na svoj »biznis« začela gledati tudi s poslovnega vidika.

Veselje je zelo pome­m­bno, a če ga ne znaš prodati, poslovna ideja težko zaživi. Predvsem ta del je manjkal vsem sogovornicam, ki danes uspešno krmarijo po svojih novih poslovnih poteh.