Upoštevajo želje otrok

Predstavniki izobraževalnih ustanov in starši uspešnih športnikov so na okrogli mizi v Žireh spregovorili o dostopnosti obšolskih dejavnosti. / Foto: Mateja Rant

Upoštevajo želje otrok

Vsi otroci nimajo enakega dostopa do obšolskih dejavnosti, a starši so pripravljeni za uresničitev otrokovih želja marsikaj žrtvovati, so ugotavljali na ponedeljkovi okrogli mizi Radia Sora in Razvojne agencije Sora v Žireh.

​Žiri – Imajo otroci enake možnosti razvoja obšolskih potencialov? Tako so naslovili okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki različnih izobraževalnih ustanov in starši naših znanih športnikov. Kot so poudarili v uvodu, so obšolske dejavnosti pomemben del otrokovega razvoja, vendar pogoji za vključevanje niso povsod enaki. »V okoljih, oddaljenih od večjih središč, razdalje in prevoz pogosto predstavljajo pomembno oviro.«

A to ni ustavilo staršev smučarskih skakalcev Roka Oblaka in Nike Vodan. Vinko Oblak je sicer poudaril, da ni bilo enostavno, ker imajo doma kmetijo, vožnje na treninge pa so jim vzele veliko časa. »Kljub temu pa se nam je zdelo najpomembneje upoštevati želje otrok.« Zato sta z ženo Matejo Oblak priznala, da jima nikoli ni bilo odveč, ko je bilo treba otroke peljati na trening smučarskih skokov ali košarke, čeprav je bilo včasih zelo težko vse uskladiti. »Mogoče tudi zato, ker sama nikoli nisem imela takih možnosti,« je poudarila Mateja Oblak. Poskušali so se uskladiti še s sosedovimi otrokom in so se izmenjevali pri prevozih, kar ju je vsaj malce razbremenilo. Barbara Križnar je pojasnila, da so na treninge smučarskih skokov iz Delnic v Žiri vozili vse štiri otroke. »Od začetka je bilo kar pestro, zdaj pa je že veliko bolje, ko se lahko že sami peljejo,« se je posmejala. Tudi njej se zdi pomembno, da upoštevaš želje otrok. »Čeprav je bilo včasih težko, je bilo lepo videti, ker so res uživali.« In s tem, da so resnično uživali, je zatrdila, je bilo vse poplačano, saj takrat, ko otroci začnejo trenirati, še ne moreš vedeti, kaj bodo dosegli.

Dejavnosti približati lokalnemu okolju

Obšolske dejavnosti so pomemben del otrokovega razvoja, a pogoji za vključevanje niso povsod enaki. V okoljih, oddaljenih od večjih središč, razdalje in prevoz pogosto predstavljajo pomembno oviro.

Tudi ravnatelj Osnovne šole Žiri Marijan Žakelj opaža, da nista problem ne urnik ne razdalja, kadar otroci pokažejo iskren interes. »Takrat jim starši z veseljem ustrežejo.« Opozoril je, da so lahko ovira finančne razmere v družinah, saj so obšolske dejavnosti lahko povezane tudi s precejšnjimi stroški. »Sam pa pri mladih pogrešam, ker vsaj eno leto ne vztrajajo pri eni dejavnosti.« Ravnateljica Glasbene šole Škofja Loka Irena Kržišnik je poudarila, da se z dislociranimi enotami v občinah na Škofjeloškem, ki so tudi ustanoviteljice šole, trudijo glasbeno izobraževanje približati otrokom v obeh dolinah. »Tako lahko ustrežemo določenim željam otrok, ne pa vsem, saj je to povezano z organizacijskimi in drugimi izzivi ter možnostmi.« Ob tem z zadovoljstvom opaža, da se je v zadnjih desetih letih število otrok v oddelkih povečalo. Direktorica Ljudske univerze Škofja Loka Nina Albreht je prav tako zatrdila, da se trudijo vse programe, s katerimi začnejo v Škofji Loki, pripeljati tudi v dolini. »V vsa izobraževanja, ki jih pripravljamo za odrasle, se lahko vključujejo tudi otroci, med počitnicami pa za otroke organiziramo delavnice računalniškega opismenjevanja.« Ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča Marjeta Šmid pa je priznala, da je pravi izziv organizirati obšolske dejavnosti za njihove učence. »Treba jih je pripraviti čim prej po koncu pouka, če želimo, da se jih udeleži čim več otrok, sicer pride do težav s prevozom otrok domov.«

Številne prednosti obšolskih dejavnosti

Vsi udeleženci okrogle mize so poudarili pomembnost obšolskih dejavnosti. »To niso le razvedrilo ali dodatna znanja k obveznemu programu, v teh dejavnostih lahko prepoznavamo poklice, ki bi jih otroci lahko opravljali. Obenem se otrok v dejavnost vključi, ker to rad počne, zato pri tem doživlja uspehe in tako pridobiva tudi samozavest,« je poudarila Marjeta Šmid. Marijan Žakelj se je pohvalil, da se njihovi učenci po gibalnih sposobnostih uvrščajo v sam slovenski vrh, kar pripisuje tudi obšolskim dejavnostim. Irena Kržišnik pa je naštela številne pozitivne posledice glasbenega izobraževanja. »Med drugim dokazano prispeva k boljšemu razvoju možganov.« Marjeta Šmid je ob tem še prepričana, da je treba te dejavnosti omogočiti čim širšemu krogu otrok, sicer se bodo razlike med njimi samo še povečevale.