Turizem obremenjuje zdravstveni sistem

Bled – Poletni meseci prinašajo na Bled, v Bohinj in Kranjsko Goro več tisoč dodatnih obiskovalcev, kar več kot podvoji število ljudi, ki potencialno potrebujejo zdravstveno oskrbo. Čeprav so te destinacije med najbolj obljudenimi turističnimi točkami v Sloveniji, so na področju nujne medicinske pomoči in osnovne ambulantne oskrbe vrzeli, ki jih domačim zdravstvenim delavcem komajda uspe pokriti.

»Bled je v poletni sezoni izjemno obremenjen. Samo število turističnih postelj presega število stalnih prebivalcev, kar pomeni, da se število ljudi, ki jih moramo oskrbeti, poveča za več kot sto odstotkov,« je opozorila direktorica Zdravstvenega doma Bled Lidija Pretnar Pristov. Kljub temu pa se sistem kadrovsko ne prilagodi sezoni – zdravstveni dom mora z istim številom zaposlenih zagotavljati oskrbo tako domačinom kot obiskovalcem.

To uspevajo le z veliko mero požrtvovalnosti in izjemno organizacijo dela. »Z veliko nadurami in zahtevno logistiko nam uspe zagotavljati pomoč vsem, ki jo potrebujejo. A to ni trajnostna rešitev. Potrebujemo sistematično ureditev – dodatna delovna mesta, turistično ambulanto, dodatna reševalna vozila in uzakonitev delovnega mesta reševalca na motorju,« je dodala direktorica.

Turistična ambulanta

V Bohinju medtem že več let deluje turistična ambulanta v okviru Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG). »Gre za ambulanto, ki je kadrovsko zasnovana kot tretjina tima družinske medicine – torej zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Letni strošek njenega delovanja je približno 50.000 evrov,« je pojasnil direktor OZG Gorenjska Matjaž Žura. Od junija do septembra jo med tednom financira ministrstvo za zdravje kot del mreže nujne medicinske pomoči, Občina Bohinj pa vse leto dodatno krije stroške za dežurno ambulanto, ki sicer ni formalno vključena v sistem nujne medicinske pomoči, a koristi lokalnemu prebivalstvu in turistom.

Žura je ob tem poudaril, da se že več let trudijo vzpostaviti podobne ambulante tudi v Kranjski Gori in na Bledu. »Pred tremi leti nam je uspelo v Kranjski Gori zagotoviti nujno reševalno vozilo v dnevnem času, a za turistični ambulanti v Kranjski Gori in na Bledu nam doslej še ni uspelo pridobiti sistemske podpore.«

Veliko upov polagajo v prenovo mreže nujne medicinske pomoči, ki jo ministrstvo za zdravje napoveduje že več let. A kot je dejal Žura, se pogosto zatakne pri lokalnih usklajevanjih. »Upamo, da bo turistična ambulanta na Bledu vendarle vključena v novo mrežo.«

V blejski urgentni ambulanti poleti vsak dan obravnavajo od 20 do 30 turistov oziroma tujih državljanov. Sezona se sicer podaljšuje – traja od aprila do oktobra, medtem ko je v zimskih mesecih nekoliko mirneje, a potrebe po zdravstveni oskrbi ostajajo. »Turistična ambulanta bi pomenila dodatne kapacitete, dodatno delovno mesto in bi omogočila fleksibilno delo različnih zdravnikov v sezonskih obremenitvah,« je pojasnila direktorica blejskega doma.

Prevelika pričakovanja

Blejski župan Anton Mežan je opozoril, da bi morala država pri tem prevzeti več odgovornosti. »Verjamem, da lahko z novo direktorico Zdravstvenega doma Bled, ki je mandat začela aprila, veliko spremenimo. A težave moramo reševati na državni ravni,« poudarja. Po njegovih besedah se pogosto preveč pričakuje od občine. »Ko na koncu vse seštejemo, ugotovimo, da občina namenja znatna sredstva za področja, ki niso njena primarna odgovornost, temveč odgovornost države. Zaradi tega nam zmanjka denarja za projekte, za katere smo dejansko pristojni.«

Podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik je medtem povedala: »V proračunu že vrsto let namenjamo sredstva za dežurstva v času poletne sezone za nekakšno obliko turistične ambulante, ki jo izvajajo naši zdravniki. Tako so domačini in turisti ustrezno oskrbljeni. Dežurstva financiramo iz dela turistične takse, s čimer zagotavljamo prisotnost dežurnega zdravnika ob koncih tedna skozi vse leto.«