Kranj – V enoti slovenske Civilne zaščite za hitro prečrpavanje večjih količin vode, ki je bila konec maja napotena v italijansko pokrajino Emilija - Romanja, so bili tudi člani iz regijske enote iz Kranja. Začasno reševalno enoto so tja napotili na zaprosilo Republike Italije za mednarodno pomoč v okviru Mehanizma Evropske unije (EU) na področju civilne zaščite, ki vpokliče posebej izurjene in certificirane enote. Pokrajino Emilija - Romanja so namreč maja prizadele uničujoče poplave, v katerih je po poročanju italijanskih medijev umrlo 14 ljudi, več deset tisoč ljudi so morali evakuirati. Poplavilo je več kot dvajset rek, sprožilo se je več kot tristo zemeljskih plazov, nastalo škodo pa so ocenili na več milijard evrov.
Zaradi visokega tveganja poplav in omejenih zmožnosti za odziv na poplave je bilo v preteklosti v Sloveniji vzpostavljenih sedem regijskih enot za prečrpavanje vode, med njimi tudi v Kranju, ki skupaj tvorijo državno enoto za prečrpavanje večjih količin vode (ang. High Capacity Pumping) – SI HCP. V obdobju 2019–2021 so s podporo mehanizma EU na področju civilne zaščite izvedli projekt prilagoditve slovenske enote mednarodnemu delovanju, ki je ob koncu projekta prejela tudi uradni mednarodni certifikat Evropske komisije. Enota SI HCP se ob poplavah v tujini odzove v 12 urah po aktivaciji evropskega nabora za nujni odziv in je popolnoma samozadostna, saj zagotavlja potrebno energijo za delovanje, skladiščenje in vzdrževanje opreme, potrebno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, zavetje, higienske kapacitete, hrano in vodo ter zdravstveno oskrbo za svoje pripadnike in osebje.
Napotitev v okolico Ravene v Italiji je bilo prvo mednarodno posredovanje certificirane enote SI HCP. Prva skupina z 32 člani iz celjske in goriške enote ter Uprave RS za zaščito in reševanje in s 15 vozili je tja odšla 22. maja. Zaradi bogatih logističnih izkušenj se ji je kot logist pridružil tudi član kranjske enote Mirko Škofic. V drugi rotaciji od 27. maja do 2. junija so sodelovali člani iz enot HCP Kranj, Brežice in Murska Sobota. Z Gorenjske so se na poplavljeno območje odpravili operativni člani, usposobljeni za delo s črpalkami, Miha Bregar, David Vehar, Žiga Burgar in Gašper Potočnik ter Primož Vidic kot namestnik vodje odprave in operativni vodja druge rotacije.
»Obseg poplav v pokrajini Emilija - Romanja je bil ogromen. Domačini so nam povedali, da je maja deževalo 23 dni zaporedoma, tako da je bila kapaciteta vode glede na raven teren – delali smo na štirih do petih metrih nad morjem – tako velika, da ni mogla nikamor odteči. Kar smo se vozili po naseljih, je bilo vidno, da je voda poplavila vsaj do enega metra visoko. Ta voda je stala in ni imela nikamor odtekati, tako da razmere niso bile primerljive z velikimi poplavami v Železnikih, kjer je hudourniška voda na hitro poplavila, a nato tudi hitro odtekla. Naša naloga je bila, da smo vodo s kmetijskih površin v okolici Ravene prečrpavali v odtočne kanale, da je počasi odtekala v morje. Na območju delovišča sta bili tudi podobni enoti iz Slovaške in Belgije, v prvi rotaciji pa tudi iz Francije,« je pojasnil Vidic. Enota SI HCP je delala z dvema črpalkama s kapaciteto 900 kubičnih metrov vode na uro, po podatkih URSZR pa sta obe rotaciji skupaj prečrpali 378 tisoč kubičnih metrov oziroma 378 milijonov litrov vode. Za primerjavo: olimpijski bazen ima povprečno prostornino 2500 kubičnih metrov, kar pomeni, da je slovenska enota v Italiji prečrpala za okoli 151 olimpijskih bazenov vode.
»Delo je potekalo precej tekoče, 24 ur na dan v šesturnih izmenah. Največji izziv nam je bil predvsem slabo znanje angleščine domačinov, tudi vodstva njihove Civilne zaščite, tako da smo si pri sporazumevanju precej pomagali z rokami. Veliko nadlogo je predstavljala množica komarjev, zato smo pri delu na terenu uporabljali kar čebelarske klobuke z mrežo. Izziv je bil tudi redna dostava goriva za črpalki, saj vsaka porabi od 20 do 25 litrov na uro, naši rezervoarji pa so bili kapacitete 200 litrov. Namestitev so nam sicer uredili v samostanu v Imoli, iz katerega smo se na rotacijo ekipe na delovišču vozili 40 kilometrov daleč,« je povedal Vidic.
Kot je še povedal, z lokalnim prebivalstvom, ki je bilo večinoma še izseljeno, niso imeli veliko stikov, so pa vseeno lahko zaznali njihovo hvaležnost za nudenje pomoči. Tako so jim na primer številni med vožnjo po avtocesti trobili in mahali. Mirko Škofic pa je opisal osebno izkušnjo iz trgovskega centra v Imoli, kamor je šel po nujnih nakupih za ekipo. »Tam je bila mlada mamica z otrokom, ki mi je hotela v zahvalo na vsak način poravnati račun za 80 evrov. Čeprav sem se branil, je bila zelo vztrajna, tako da je na koncu račun tudi plačala.«
»Za nas je bila to lepa in predvsem dragocena mednarodna izkušnja,« je pristavil Vidic in razkril, da so gorenjski člani skrbeli tudi za dobro vzdušje v drugi rotaciji slovenske enote HCP. »Bilo je veliko smeha, a tudi resnosti in zavzetosti, ko je bilo treba delati in upoštevati navodila. Kot ekipa smo res zelo dobro funkcionirali in si še utrdili veliko medsebojno zaupanje,« je poudaril. Ob tem se Vidic v imenu celotne ekipe zahvaljuje tudi svojim delodajalcem, »ki so z razumevanjem sprejeli našo odsotnost, da smo lahko pomagali ljudem v stiski«.