Tekstilna preteklost Kranja

Mesto Kranj je bilo nekoč eno najpomembnejših tekstilnih središč v širši regiji. V 20. stoletju so v Kranju obratovale velike tekstilne tovarne, med njimi Industrija bombažnih izdelkov in Tekstilindus Kranj, ki sta razvijala proizvodnjo od vlakna do končnega izdelka ter pomembno oblikovala gospodarsko in družbeno podobo mesta. Danes je tekstilna industrija skoraj povsem izginila, z njo pa tudi del kolektivnega spomina.

Razstava Krajine kolektivnega spomina, ki je do 8. maja na ogled v Galeriji Janeza Puharja – Stolp Škrlovec je del projekta Knots and patterns (Vozli in vzorci), podprtega z evropskimi sredstvi s področja kulture, sredstvi ministrstva za javno upravo in ministrstva za kulturo. Vodilni partner projekta je Zavod Carnica, upravitelj Layerjeve hiše in producent Bienala tekstilne umetnosti BIEN. Slovenski partnerji projekta pa so še Gorenjski muzej, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Center Rog in podjetje Arahne.

Tekstilna zgodovina in sodobna umetnost

Sodelujoči so se v projektu oprli na knjige vzorcev, arhivsko gradivo in pričevanja nekdanjih delavk ter njihovih družin iz prej omenjenih tovarn. Osrednje delo razstave, tapiserija Zemlja slavoglasna (Land of Glory) britanskega umetnika Armanda D. Cosmosa, skozi sodobni vizualni jezik reflektira delo, tehnologijo in nostalgijo ob prehodu iz socializma v kapitalizem ter odpira prostor razmisleku o izgubljenih industrijskih krajinah.

Slovenski del projekta je potekal kot umetniška in raziskovalna rezidenca pod vodstvom umetnika Armanda D. Cosmosa in vodilne raziskovalke Klare Debeljak. Sodelovale so umetnice Teja Duhani, Lana Turnšek in Kaja Rakušček, pomemben del procesa pa so prispevali tudi študentke in študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s svojimi mentoricami. Projekt je povezoval umetniško ustvarjanje, arhivsko raziskovanje in tehnično znanje ter združil različne generacije ustvarjalcev v skupnem premisleku o tekstilni dediščini Kranja.

Raziskovanje v partnerskih državah – na Poljskem in v Grčiji – je pokazalo drugačen, a sorodno močan odnos do tekstilne dediščine. Če je v Sloveniji v ospredju predvsem vprašanje izginjajoče industrijske preteklosti, se v Grčiji in na Poljskem dediščina pogosto ohranja skozi žive skupnosti in prenos znanja med generacijami. Posebno navdihujoča je zgodba grške umetnice in tkalke Lene Gerothanasi, ki v regiji Zagorochoria že 15 let sistematično gradi mrežo pastirjev, predelovalcev volne in ustvarjalk ter obuja celoten cikel življenja volne v Epiru. Njeno delo dokazuje, da dediščina ni le arhiv, temveč predvsem skupnost in odnos. Lena se je pred odprtjem razstave udeležila tudi srečanja VolNapreja, kjer so se predstavile navdihujoče prakse iz Grčije, Slovenije in Poljske.

Poleg umetniških rezidenc, raziskovanja dediščine in razstav je projekt razvil tudi inovativno digitalno orodje za pripovedovanje zgodb dediščine: https://textileheritages.com/wiki. Orodje, razvito na Univerzi v Ioannini na osnovi sistema PerVisum (ki ga je razvil francoski Nacionalni inštitut za umetnostno zgodovino), omogoča, da se iz strukturiranih metapodatkov oblikujejo vodene digitalne pripovedi. Uporabniki se lahko približajo digitalizirani risbi ali tapiseriji, se skoznjo premikajo in raziskujejo pripovedne sekvence, ki izhajajo iz arhivskih podatkov. Tako se dediščina Kranja vključuje tudi v širše evropske digitalne infrastrukture, kot je Europeana, ter postaja dostopna strokovni in širši javnosti.