Svet Evropske unije

Komu predseduje Slovenija

»Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU. Je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje itd.). Glede na tematiko se sestanejo resorni ministri posameznih držav članic, ki sprejemajo odločitve s svojega področja. V nekaterih svetih so lahko države članice zastopane tudi z več ministri, če nacionalna ministrstva ne pokrivajo vseh področij, ki jih pokriva sestava sveta.« / Svet EU ima pet glavnih nalog: 1. Sprejemanje evropske zakonodaje; praviloma skupaj z evropskim parlamentom. 2. Usklajevanje politik držav članic. 3. Oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike EU. 4. Sklepanje mednarodnih sporazumov med EU in mednarodnimi organizacijami, drugimi državami. 5. Sprejemanje proračuna EU skupaj z evropskim parlamentom. / Kako poteka odločanje v Svetu EU? »Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino. V razširjeni Uniji je soglasje težko doseči, zato pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003, določa 27 področij (ukrepov), na katerih se odločitve namesto s soglasjem sprejemajo s kvalificirano večino. /…/ Tako sprejeta zakonodaja ohranja legitimnost, priprava zakonodaje pa je preglednejša.« / Naslednje vprašanje: Kako poteka predsedovanje Svetu EU? »Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.« Ja, še kar zapleteno.

Evropski svet

Svet EU in Evropski svet – v čem je razlika? »Evropski svet je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije. Uveden je bil leta 1974 na predlog Nemčije in Francije ­kot politična koordinacija v obliki stalnih srečanj na najvišji ravni. Redni sestanki evropskega sveta potekajo junija in decembra, voditelji pa sprejemajo najpomembnejše politične odločitve in določajo politične smernice za prihodnost (npr. o institucionalni reformi EU, razvoju skupnih politik). Neformalni sestanki sveta prav tako potekajo dvakrat letno (marca in oktobra) in so namenjeni obravnavi aktualnih tem (npr. zaposlovalna politika). Evropski svet je tista institucija, ki ima najpomembnejšo vlogo pri določanju skupne zunanje in varnostne politike.« Evropski svet ima predsednika. »Predsednik sveta je predvsem politična vloga, ki organizira in predseduje političnim sestankom in išče konsenz ob pomembnih vprašanjih prihodnosti Evropske unije. Po sestankih poroča evropskemu parlamentu. Prav tako je predstavnik in zastopnik Unije v eni osebi za skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko, ki ni podrejen Visokemu predstavniku za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Predsednik ima svoj urad, a nekatere funkcije sovpadajo tudi s predsednikom Evropske komisije in Visokim predstavnikom za zunanjo in varnostno politiko.« Trenutni predsednik je Charles Michel, ki je govoril tudi na letošnji proslavi dneva državnosti v Ljubljani, 24. junija.

Svet Evrope

Pojasnimo še ime Svet Evrope. »Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska država pod pogojem, da sprejema načelo vladavine prava in jamči človekove pravice in temeljne svoboščine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Eden od številnih uspehov Sveta Evrope je bil sprejem Evropske konvencije o človekovih pravicah v letu 1950, ki je služila kot temelj za ustanovitev Evropskega sodišča za človekove pravice.« (Vir vseh navedkov: Wikipedija)