Detektivsko delo osebnih zdravnikov, ki jim ga ZZZS nalaga v zvezi z bolniškim dopustom za specialistične preglede in spremstvo, kolektiv družinskih zdravnikov znotraj OZG zavrača. Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Strožja obravnava kršitev bolniške odsotnosti
Interventni zakon na področju zdravstva prinaša odvzem nadomestila plače, če zavarovanec med bolniško odsotnostjo opravlja pridobitno delo ali ne upošteva pisnih navodil o ravnanju ob zadržanosti od dela. Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti je narasel na skoraj šest odstotkov.
Ljubljana – Slovenija se že dlje časa srečuje z naraščajočim absentizmom, ki je med najvišjimi v Evropi. V zadnjem desetletju je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti narasel s 3,9 na 5,9 odstotka. Stroški nadomestil so se v nekaj letih skoraj podvojili in bodo letos po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dosegli skoraj sedemsto milijonov evrov. Slovenija je tudi edina evropska država brez omejitve trajanja bolniškega dopusta: več kot deset tisoč ljudi je v postopku več kot leto dni, 1.500 pa več kot tri leta.
Nedavno sprejeti interventni zakon na področju zdravstva prinaša več sprememb na področju bolniških odsotnosti. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel država potrebuje jasnejša pravila, učinkovitejši nadzor in rešitve, ki bodo bolnikom omogočale dobro okrevanje, hkrati pa preprečevale zlorabe sistema. Najbolj vidna novost, ki jo prinaša zakon, je obvezna določitev režima gibanja ob odprtju bolniške odsotnosti. Zdravnik bo moral odslej natančno zapisati, katere aktivnosti so za bolnika primerne – ali potrebuje strogi počitek doma, ali lahko gre na krajše sprehode ... Ta rešitev, kot poudarjajo pripravljavci zakona, ne posega v pravico do zasebnosti, saj delodajalec ne bo videl zdravstvenih podatkov ali diagnoze, temveč le dovoljene obveznosti bolnika.
V primeru kršitev bolniške odsotnosti so predvidene stopnje: najprej opomin, ob ponovni kršitvi pa odvzem nadomestila za trideset dni. Bolnikom, ki so dlje bolniško odsotni, bo po novem pot v tujino lahko odobril le zdravnik na ZZZS, ne več osebni zdravnik.
Sankcije zavarovanca lahko doletijo tudi na delovnopravnem področju, saj ugotovitev o tem, da ni spoštoval navodil o ravnanju med bolniškim dopustom ali da je opravljal pridobitno delo, po zakonu o delovnih razmerjih lahko predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Laični nadzor nad bolniškim dopustom izvaja ZZZS, kjer so pojasnili, da nova zakonska ureditev laičnega nadzora predstavlja predvsem strožjo sankcijo v primeru ugotovljenih kršitev bolniškega dopusta. Trenutno nadzore izvaja pet laičnih nadzornikov, v prihodnjem letu bodo zaposlili še enega. Letos do vključno novembra so nadzorniki izvedli skupno že 5.150 kontrol na domu zavarovancev. Laični nadzornik je seznanjen z navodili zdravnika o ravnanju zavarovane osebe med začasno zadržanostjo od dela, nima pa pravice do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo.
»Zdravniki v splošnem podpiramo zaostritev nadzora nad koriščenjem bolniškega dopusta, še posebno je to smiselno v primeru dolgotrajnih odsotnosti. Izbrani osebni zdravniki na Gorenjskem smo bili že doslej sistematično striktni pri določanju režimov gibanja, tako da za nas interventni zakon v tem segmentu ne prinaša ničesar novega. Detektivsko delo osebnih zdravnikov, ki nam ga ZZZS po novem nalaga v zvezi z bolniškim dopustom za specialistične preglede in spremstvo, pa družinski zdravniki zavračamo. Gre za nepotrebno dodatno administracijo, ki bo zdravnikom odžirala čas za diagnostiko in zdravljenje ter razdirala njihov zaupni odnos s pacienti,« opozarja kolektiv družinskih zdravnikov znotraj Osnovnega zdravstva Gorenjske. Na ZZZS zagotavljajo, da so v pripravi rešitve, ki bodo poenostavile ta postopek z opredelitvijo nekaj tipskih navodil za ravnanje glede na zdravstveno stanje pacienta.
Kristina Modic, ki vodi Slovensko združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net, poziva k previdnosti pri spremembah. Kot je pojasnila za časopis Dnevnik, je za bolnike z rakom na primer pomembno, da imajo možnost gibanja zunaj doma, kadar to zmorejo. »Da so bolniki z rakom zunaj, da se gibajo, je del rehabilitacije in doprinaša k uspehu zdravljenja. Poleg tega se pregledi in terapije, ob katerih morajo od doma, pri njih kar vrstijo,« je med drugim povedala za Dnevnik in dodala, da bi bilo pomembno sistemsko urediti rehabilitacijo, ki bi se morala začeti že med zdravljenjem. »Posameznik bi moral obenem imeti možnost, da se s specialistom medicine dela pred vračanjem na delo pogovori o potrebnih prilagoditvah. To bi bilo ne nazadnje smiselno tudi z vidika delodajalcev.«
Kot so poudarili tudi na ZZZS, je za stabilizacijo in vzdržnost potrebna celovita prenova sistema, ki bi z ukrepi in različnimi oblikami rehabilitacije delavcu zagotovila hitrejše vračanje na delo, hitro medicinsko rehabilitacijo in učinkovito poklicno rehabilitacijo, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše ter bolj aktivno vključevanje delodajalcev in medicine dela.
