Lepota sredi strašne teme: prva fotografija Zemlje iz vesolja, ki jo je posnel človek, kozmonavt Bill Anders med misijo Apollo 8 leta 1968 / Foto: Wikipedija
Lepota sredi strašne teme: prva fotografija Zemlje iz vesolja, ki jo je posnel človek, kozmonavt Bill Anders med misijo Apollo 8 leta 1968 / Foto: Wikipedija
Strašno v vesolju
Zemlja in njeni prebivalci smo v velikanskem vesolju, v katerem smemo živeti, le mikroskopsko
majhen delček. Ali pa še to ne. Vesolje nas fascinira. Tisti, ki ga bolje poznajo, pa vedo, da je v njem tudi veliko strašnega …
»Vesolje, ta neskončna praznina, ki nas obdaja, mnoge od nas privlači in navdušuje s svojo lepoto in skrivnostmi, ki jih tako počasi odkrivamo. A poleg lepote se v vesolju skrivajo tudi zelo srhljivi fenomeni, ki nas opominjajo na to, kako malo v resnici vemo o svojem obstoju in tem, kar nas obdaja. Izbrali smo jih pet, ki marsikomu naženejo strah v kosti.« S temi besedami se začenja članek, iz katerega bomo navedli teh pet »srhljivih fenomenov«. Prvi je Veliki privlačevalec (The great attractor). »Nekaj velikega, skritega za Mlečno cesto, privlači našo in stotine drugih galaksij proti sebi. K sebi nas vleče z neverjetno hitrostjo 600 km/s, ne vemo pa, kaj ta velika gravitacijska anomalija v resnici je.« Drugi je Temni tok (The dark flow). »Neznana sila k sebi proti južnim ozvezdjem vleče oddaljene galaktične jate s hitrostjo, večjo od milijona kilometrov na uro. Ker tega premikanja ne moremo pojasniti z razporeditvijo materije v vidnem vesolju, obstajajo teorije, da obstaja ogromna, nam nevidna gmota, ki vpliva na materijo v naši bližini.« Tretji: Signal Wow! »O signalu Wow! smo že pisali. Gre za nepojasnjen, 72 sekund dolg signal iz vesolja, ki ga je leta 1977 zaznal radijski teleskop Big Ear. Kljub desetletjem iskanja jasnih odgovorov še vedno ni, mnogi pa menijo, da je šlo za komunikacijo inteligentne nezemeljske sile. Kljub natančnemu iskanju se ta skrivnostni signal nikoli ni ponovil.« Četrti: Izbruhi gama žarkov. »Kratki izbruhi gama žarkov, najbolj energetsko polni dogodki v našem vesolju od Velikega poka, bi lahko v trenutku pomenili naš konec. Če bi se tak izbruh zgodil dovolj blizu Zemlje in bil obrnjen v pravo smer, bi lahko brez opozorila izničil našo celotno atmosfero in vse, kar poznamo.« Peti fenomen je dejstvo, da v vesolju vlada popolna tišina. »Večino vesolja predstavlja vakuum, kar pomeni, da je zelo malo medijev, prek katerih lahko potuje zvok. Tišina sicer ni popolna – obstajajo oblaki plinov in prahu, ki lahko prenašajo zvočne vibracije. Kljub temu pa je največja verjetnost, da bi, če bi se znašli v vesolju brez ustrezne zaščite, umrli v popolni tišini; slišali ne bi niti lastnih krikov.«
Navedimo še sedem dejstev, ki niso tako strašljiva, so pa presenetljiva. Prvo: »V vesolju vlada smrtna tišina, saj tam ni atmosfere. Zvok namreč potrebuje medij (npr. zrak) za potovanje, s pomočjo katerega ustvarja vibracije.« Drugo: »Najbolj vroč planet v našem solarnem sistemu je Venera (tudi Večernica oz. Danica), saj je tam povprečna temperatura zraka na površju 450 stopinj Celzija. Venera sicer ni najbližji planet Soncu, pač pa Merkur, ki pa nima atmosfere, ki uravnava temperaturo, zato so tam velika nihanja v temperaturi. Visoke temperature na Veneri so posledica velike količine ogljikovega dioksida v atmosferi, ki ustvari učinek tople grede.« Tretje: »Vrednost astronavtske obleke ameriške vesoljske agencije NASA je 12 milijonov ameriških dolarjev. Kar 70 odstotkov te vrednosti pade na nahrbtnik in kontrolni modul. Obleke, ki jih NASA uporablja, so bile izdelane leta 1974 in bi z upoštevanjem inflacije danes stale 150 milijonov ameriških dolarjev.« Četrto: »Na Zemlji je več dreves kot zvezd v Mlečni oz. Rimski cesti. Na našem planetu raste približno tri bilijone dreves, v Mlečni cesti pa je okoli 100–400 milijard zvezd. Je pa v galaksiji več zvezd kot zrn peska na Zemlji. Znanstveniki ocenjujejo, da je v vesolju septilijon zvezd (to je 10 na dvainštirideseto potenco). Zrn na Zemlji naj bi bilo sedem kvintilijonov in petsto kvadriljonov.« Peto: »Venera ima najpočasnejšo vrtilno dobo od vseh planetov. Tu dan traja 243 zemeljskih dni, Sonce pa tam vzide in zaide vsakih 116,75 dneva. Za pot okoli Sonca potrebuje 224,7 dneva.« Šesto: »Najhitreje se okoli Sonca suče Merkur, ki potuje s povprečno hitrostjo 172 tisoč km/h, kar je 65 tisoč km/h hitreje kot Zemlja. Leto na Merkurju je enako 88 dnem na Zemlji.« Sedmo: »Saturn je edini planet v našem Osončju, ki ima manjšo gostoto od vode. Če bi lahko izdelali dovolj veliko kad, bi planet plaval na vodi.« (Vir vseh navedkov: članki o vesolju na moskisvet.com)
Kaj poreči na vse navedeno? Po mojem smo lahko veseli, da nam je dano živeti v tako veličastnem svetu. Ob tem veselju je najbolj primerni odnos do vesolja naše čudenje in ponižnost. In hkrati radovednost, ki nas žene na nove vesoljske misije. Sicer pa bi morali biti bolj kot zaradi strašljivega v vesolju zaskrbljeni zaradi tistega, kar se strašnega dogaja tu, na Zemlji. In tega ni malo, zadnje čase je takega vedno več, strašijo nas celo z novo svetovno vojno …