Stranke o gospodarstvu

Ljubljana – Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je pojasnila, da so posvet z naslovom Slovenija 2035 – od programov do ukrepov skupaj s Slovensko tiskovno agencijo organizirali z namenom, da v času pred volitvami slišimo, kako politične stranke vidijo prihodnji razvoj države in s kakšnimi ukrepi nameravajo zagotoviti konkurenčno, stabilno in vključujoče poslovno okolje. V GZS so sicer pripravili program razvoja slovenskega gospodarstva Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na devetih področjih, s katerimi naj bi do leta 2035 povečali bruto domači proizvod za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024.

Preden so do besede prišli politiki, je glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc opozoril, da je bila gospodarska rast v Sloveniji lani z 1,1 odstotka najnižja po letu 2020. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih treh letih skrčila za 4,4 odstotka, realni dobički v večini gospodarskih panog so se med letoma 2022 in 2024 znižali za 16 odstotkov. Izvoz je v zadnjih treh letih stagniral, Slovenija je nazadovala na lestvici konkurenčnosti IMD.

Največji parlamentarni stranki

Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda je odgovoril, da vrsta drugih kazalnikov kaže, da položaj gospodarstva ni tako črnogled, se pa strinja, da je marsikaj mogoče izboljšati. Izdelati je treba novo razvojno strategijo in opredeliti strateške gospodarske panoge, na katere bomo stavili, kot sta biotehnologija in farmacija. Po njegovem je smiselno določiti cilj 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040, kar bi pomenilo triodstotno gospodarsko rast na leto. Sam je pristaš uvedbe kapice na socialne prispevke, pri čemer bo meja postopna in se bo uvajala več let.

Andrej Šircelj iz SDS je napovedal znižanje davkov, kar so storili tudi v njihovih dosedanjih vladah. Gospodarstvo bodo razbremenili z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na 8500 evrov, ukinitvijo petega dohodninskega razreda in uvedbo socialne kapice. Med drugim bodo še sprostili poslovanje normirancev ter delo upokojencev in študentov tako, da delo ne bo vplivalo na njihov status. Znižali bodo tudi davčno stopnjo na investicije, davka na premoženje in nepremičnine pa ne bo.

Ostale parlamentarne stranke

Matevž Frangež iz SD je dejal, da si ne želijo ukrepov čez noč, potrebna pa je sprememba mentalitete, ki mora biti bistveno bolj ambiciozna. Doseči bo treba soglasje, da potrebujemo moderno industrijsko politiko, ki bo vlagala v razvojno infrastrukturo in razvoj novih izdelkov, kar izdatno počne že aktualna vlada. Dobro se moramo pripraviti na finančne vire, ki jih prinaša evropski sklad za konkurenčnost. Davčno prestrukturiranje mora biti pametno zastavljeno brez zniževanja davkov in socialnih prispevkov na pamet, zato so tudi zadržani do uvedbe socialne kapice.

Jernej Vrtovec iz koalicije NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča je dejal, da je treba spremeniti družbeno klimo v državi, ki na gospodarstvo gleda kot na razrednega sovražnika, ki le pobira dobičke. Da zadržimo v Sloveniji velika podjetja, je treba preoblikovati sistem davka od dohodkov pravnih oseb. Zavzema se za spremembe dohodninske lestvice z najvišjo davčno stopnjo pri 42 odstotkih, uvedbo socialne kapice in davčnih pavšalov. Zmanjšati je tudi treba javno porabo.

Luka Mesec iz koalicije strank Levica in Vesna je dejal, da potrebujemo industrijsko strategijo, s katero bi določili ključne panoge, ki bodo deležne spodbud. Le z vključevanjem zaposlenih v lastništvo bomo dobili motivirane zaposlene, stabilne lastnike in lokalno odgovorno lastništvo, je povedal. Pri davčni reformi je treba čim prej najti način, da se sprostijo obstoječa prazna stanovanja, izkupiček iz tega davka na premoženje pa uporabiti za davčno razbremenitev dela.

Izvenparlamentarne stranke

Anže Logar iz Demokratov je za znižanje davkov, dvig dohodninske olajšave, združitev 4. in 5. dohodninskega razreda in uvedbo razvojne kapice. Državni proračun bi morali načrtovati v štiriletnih ciklih, pri čemer bi za prednostna področja, kot so zdravje, varnost, izobraževanje, razvoj, gospodarstvo, rast porabe vezal na stopnjo inflacije in gospodarsko rast, za ostale postavke pa bi veljala nižja rast porabe. Tako bi po štirih letih dobili uravnan in razvojni proračun, je ocenil. Pri umeščanju v prostor bi vse soglasjedajalce združil na enem mestu.

Vladimir Prebilič iz stranke Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča se zavzema za ustanovitev razvojnega sklada, znižanje obdavčitve dela, modernizacijo šolstva, da ne bo zaostajalo za potrebami trga in dela, ter za financiranje raziskav in inovacij. Potrebna sredstva bi pridobil z racionalizacijo delovanja države, bojem proti korupciji. Davkov ne dvigovati, dokler ne poberemo vsega davčnega dolga, je dodal.

Andrej Perc iz stranke Resni.ca pa predlaga ustanovitev posebnih gospodarskih con, v katere bi privabili »svetovne igralce«, kot so proizvajalec električnih vozil Tesla, tovarna gorivnih celic ali proizvajalec dronov. Za povečanje natalitete bi ustanovil poseben pokojninsko-razvojni sklad za novorojene otroke, v katerega bi država za vsakega otroka vplačevala po 100 evrov na mesec, denar pa bi bilo mogoče porabiti ob dopolnjenem 18. letu za šolanje, odprtje podjetja ali reševanje stanovanjskega problema.