Številke, take in drugačne

Krajši dnevi, nižje temperature, naraščajoče številke na koledarju, gneča pred trgovskimi policami s šolskimi potrebščinami, vrste v knjigarnah in pred okenci za vozovnice ... vse bolj očitno naznanjajo čas, ko bodo vsakdanji ritem družin s šolarji zaznamovali šolski koledar, urniki, vozni redi. Nekaj manj kot 20 tisoč prvošolcev in 25 tisoč novincev med dijaki bržkone polni pričakovanj in radovednosti odštevajo dneve do novega poglavja v svojem življenju. In skupaj z njimi bo prihodnji teden nov list obrnilo še 233 tisoč učencev in srednješolcev.

Začetek šolskega leta se pozna tudi na bančnem računu. Nakupi navadnih in delovnih zvezkov ter vsega drugega, kar potrebujejo šolarji, za marsikatero družino predstavljajo precejšen zalogaj, sploh ko se še izkaže, da je treba izbrati novo torbo, da so športni copati postali premajhni in hlače prekratke, in ko je treba zagotoviti prevoz do šole. S stiskami staršev, ki sami ne morejo obkljukati seznamov s šolskimi potrebščinami, se srečujejo različne humanitarne organizacije. Tudi letos finančno breme blažijo skupaj s podporniki in donatorji v dobrodelnih akcijah.

Ob tem velja omeniti spodbudo, na katero smo naleteli na nekaj šolah – da učenci lahko uporabijo zvezke iz preteklega šolskega leta, če niso popisani. »Ker se snov nadaljuje in nadgrajuje,« je pripisano na enem izmed seznamov potrebščin. Ni skrivnost, da se njihov strošek lahko precej razlikuje. Cena delovnih zvezkov, ki jih potrebuje devetošolec na eni izmed gorenjskih osnovnih šol na primer znaša okoli 60 evrov, za njegovega sovrstnika na drugi šoli pa še enkrat toliko; za sedmošolca 45 evrov in na drugi šoli okoli 90 evrov. Znesek je odvisen od tega, koliko delovnih zvezkov se učitelji oziroma šole odločijo uporabljati. Rabo tovrstnega učnega gradiva že lep čas spremljajo razprave o koristih in slabostih, pri čemer se veliko govori o vplivih na bralno pismenost, s katero imajo slovenski šolarji precej težav. Rezultati mednarodnih raziskav seveda še zdaleč niso posledica le enega dejavnika, prav tako je zmotno pričakovati, da bo bralno pismenost, ki predstavlja temeljno zmožnost posameznika, razvijala le šola.

Učenje ni omejeno le na leta, ki jih preživimo v šolskih klopeh. S pozitivnimi izkušnjami v tem obdobju se verjetno lažje zasidra in (p)ostane del življenja. Naj torej vrvežu, ki vlada ob vstopu v september, sledijo meseci, v katerih ne bodo v ospredju (le) številke. Naj se ob pridobivanju znanja prepletajo mladostna energija, vedoželjnost, dobre zgodbe, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, solidarnost in druge sorodne vrednote.