Stevanović namerava iti v Moskvo, čaka na vabilo

Iz stranke Resnica so v ponedeljek sporočili, da je Zoran Stevanović kot prvi predsednik državnega zbora po štirih letih stopil v stik s predsednikom ruskega parlamenta. Ob tem so napovedali, da bo Stevanović takoj po prejemu vabila opravil obisk v Moskvi. »Pot do miru ne vodi skozi vojno, zato se je treba pogovarjati z obema stranema – Rusijo in Ukrajino – ter si prizadevati za dosego mirovnega sporazuma,« so zapisali v sporočilu za javnost. STA je poročal, da je Jurij Pilipson z evropske direkcije ruskega zunanjega ministrstva za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da je do stika med predsednikoma parlamentov prišlo na pobudo Ljubljane. Obisk Rusije, s katero je Slovenija po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022 prekinila politične stike, proti njej pa uvedla sankcije, je sicer Stevanović pred tem že večkrat napovedal.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so za STA dejali, da je treba pozdraviti »vsak napor za trajen in pravičen mir« in pri tem »delovati usklajeno s ključnimi partnerji in zavezniki«. Kot so dodali, se stališče vlade ne spreminja. »Ukrajina je žrtev agresije. Mednarodno pravo, ki govori o nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter o spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti, moramo spoštovati,« so pojasnili. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Franc Breznik (SDS) pa je na omrežju X poudaril, da morebitni obisk predsednika stranke Resnica Zorana Stevanovića v Moskvi razume kot njegovo osebno oziroma strankarsko odločitev, ki ne predstavlja slovenske zunanje politike. Kot je dodal, stranka Resnica ni v vladni koaliciji. »Vsak iskren napor za mir in končanje vojne je dobrodošel. Vendar mora biti ob tem povsem jasno, v kakšni vlogi posameznik nastopa in koga predstavlja. Morebitni obisk Zorana Stevanovića v Moskvi je zato treba razumeti kot njegovo osebno oziroma strankarsko pobudo in ne kot diplomatsko misijo Republike Slovenije,« je zapisal.

Iz opozicijske stranke SD so sporočili, da v zvezi z napovedjo obiska pričakujejo jasno opredelitev premierja Janeza Janše in ministrstva za zunanje in evropske zadeve, saj predsednik državnega zbora v tujini predstavlja eno najvišjih institucij Republike Slovenije, njegov obisk pa bi imel tudi jasno zunanjepolitično sporočilo. Preseneča jih zlasti molk predsednika vlade. Luka Mesec (Levica) pa je v sporočilu za javnost med drugim vprašal, v čigavem interesu dela Stevanović kot predsednik državnega zbora in kaj je dolžan Rusiji.

Zmanjšali obratovanje jedrske elektrarne

Nuklearna elektrarna Krško je prejšnji teden zaradi nizkega pretoka in povišanih temperatur reke Save začela postopno zmanjševati moč reaktorja. Za zdaj jo je zmanjšala na 80 odstotkov, kot so napovedali, pa jo bodo po potrebi še bolj. K obratovanju s polno močjo se bo vrnila, ko bodo pogoji to omogočali, so še pojasnili. Vlada je dan kasneje zaradi dolgotrajne vročine in suše ter nizkovodnih razmer na rekah razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo in jo v sredo podaljšala za dodaten teden. S tem Nuklearni elektrarni Krško nalaga, da obratuje vsaj na minimalni moči, ki glede na temperaturo in pretok Save še omogoča varno in zanesljivo obratovanje. V tem času morajo tudi hidroelektrarne na spodnji Savi prilagajati obratovanje in s tem pretok reke Save potrebam krške jedrske elektrarne, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Kot ugotavljajo, je jedrska elektrarna z obratovanjem na zmanjšani moči uspešno ohranjala varno in zanesljivo delovanje v okviru omejitev iz okoljevarstvenega soglasja. Ohranjanje obratovanja vsaj na tehničnem minimumu je v trenutnih razmerah po navedbah ministrstva potrebno zaradi zagotavljanja ustreznih napetostnih razmer ter s tem stabilnega in zanesljivega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Analize slovenskega sistemskega operaterja Eles sicer kažejo, da je razpoložljive energije v omrežju dovolj, saj Slovenija vso morebitno manjkajočo energijo lahko uvozi preko čezmejnih povezav.

Mladi o svoji prihodnosti

V sredo smo zaznamovali svetovni dan mladih (12. avgust). Ti v Sloveniji glede svoje prihodnosti niso zelo optimistični, tako se jih namreč po ugotovitvah Mediane v okviru raziskave WIN Worldwide počuti le še dobrih 40 odstotkov, pesimistično pa 47 odstotkov. Kar 53 odstotkov mladih od 18 do 24 let pri nas ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom. Zaradi boljših priložnosti bi se jih v drugo državo preselilo skoraj 70 odstotkov. Kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od staršev, le 32 odstotkov pa je mnenja, da imajo več priložnosti.