Šotori, hišice, parkirišča ... – običajno ob reki, pogosto na najboljših kmetijskih zemljiščih – predstavljajo vse večjo obremenitev za okolje in imajo zaradi tega tudi velik vpliv na življenje domačinov. / Foto: Tina Dokl (fotografija je simbolična)
Šotorišča ob rekah obremenjujejo okolje
V Radovljici tako domačini kot pristojni na občinski upravi in v turizmu opozarjajo na vedno večje število tako imenovanih glamping naselij, ki rastejo predvsem ob rekah, pogosto na najboljših kmetijskih zemljiščih in brez ustreznih dovoljenj.
Radovljica – »Si predstavljate stres voznikov iz različnih držav, različnih voznih spretnosti, ob srečevanju na ozki cesti do enega od počitniških prostorov na Mišačah? Da promet hitro narašča, na občini vedo. Na moje zadnje opozarjanje na slabe ceste je sledil le kratek odgovor, ki je nakazal vso nemoč razrešitve nakopičenih težav.« Tako je na dogajanje, povezano z izjemnimi prometnimi razmerami po ozkih vaških prometnicah, opozoril eden od domačinov z desnega brega reke, kjer se zadnjih nekaj let srečujejo z neznosnimi prometnimi razmerami.
»Povsem razumem slabo voljo domačinov, ki se na ozkih cestah srečujejo s številnimi vozili gostov v novih nastanitvah. To problematiko smo zaznali tudi ob zadnjih anketah o zadovoljstvu s turizmom med lokalnim prebivalstvom in smo informacijo predali pristojnim na občini,« so se na zapisano odzvali na radovljiškem zavodu za turizem.
»Razmah t. i. glamping naselij, predvsem na desnem bregu Save, je bil v zadnjih letih res velik, vendar novonastajajoče sezonske kapacitete niso tisto, kar smo si zadali v turistični strategiji občine niti v slovenski turistični strategiji. Kot destinacija si prizadevamo predvsem za zgledno urejene kapacitete, ki ponujajo avtentično in prijetno izkušnjo za goste ter ohranjanje kakovosti bivanja za domače prebivalce, česar pa nekateri prostori za kampiranje, ki niti niso kampi, ne zagotavljajo,« pravi direktorica zavoda Kaja Beton.
Kot je pojasnila Kaja Beton, so v sodelovanju lokalno skupnostjo v začetku poletja ponovno odprli to perečo problematiko, a ugotovili, da občina ni pristojna za reguliranje turistične aktivnosti v sklopu kmetij. »Na nek način gre za sivo cono, na katero na destinaciji ter na občini opozarjamo pristojne že več let.«
Da je tako, potrjujejo tudi na radovljiški občinski upravi. Težavo poznajo in se z njo intenzivno ukvarjajo že nekaj časa, je povedala direktorica občinske uprave Alenka Langus. Prav tako je potrdila nemoč občine, da reši težavo, ki je mnogo širša od zgolj problematike preobremenjenih cest.
Promet je namreč le vrh ledene gore, ki jo predstavlja, kot so zapisali tudi v dopisu različnim državnim institucijam, od ministrstev do inšpektoratov, sistemsko kršenje zakonodaje ob izvajanju turistično-nastanitvene dejavnosti v naravi.
»Stanje, ki ga zaznavamo ob terenskih nadzorih na območju občine Radovljica, se slabša iz leta v leto. Kršitve, na katere smo pristojna ministrstva in inšpektorate že večkrat opozarjali, se nanašajo na gradbeno, okoljsko, kmetijsko, zdravstveno in finančno zakonodajo. Ker je ta nedorečena in pomanjkljiva pa tudi zaradi neodzivnosti pristojnih inšpekcij in neobstoječih ali prenizkih sankcij, so v našem okolju postale sistemski problem,« opozarjajo v Radovljici, kjer je, predvsem na bregovih Reke Save, v zadnjih letih zraslo že več kot deset kampov oziroma glampingov – po večini brez ustreznih dovoljenj in na najboljših kmetijskih zemljiščih.
Princip delovanja, pojasnjujejo v Radovljici, je bolj ali manj v vseh primerih enak. »Praviloma na kmetijski zemlji investitorji najprej uredijo več začasnih objektov, kot so lesene hiške, mobilne hiške, prikolice, kontejnerji, stari kombiji, lope, seniki ... Sledijo vodne in električne inštalacije iz neznanih virov, nato odvajanje odpadnih voda v neznane lokacije in brezplačno odlaganje smeti na lokalne eko otoke. Sledi 'lišpanje': ribniki, brežine, parkirišča in škarpe, sončne elektrarne, ograje in kurišča ... Nato pa vsi začasni, premični objekti postanejo stalni. Za lepši vtis našega turizma na kmetiji pa se v te komplekse včasih priveže še sosedova koza, konj ali – lama!« so stanje slikovito opisali tudi v dopisu pristojnim institucijam.
Tovrstni na črno urejeni turistični kompleksi v naravi predstavljajo veliko breme za okolje, opozarjajo in dodajajo, da so tudi v popolnem neskladju s turistično strategijo in vizijo turističnega razvoja ter ohranjanja narave v občini.
»V bistvu je absurdno, da se legalni, urejeni ekološki kampi pri pridobivanju ustreznih dovoljenj pogosto srečujejo z izjemno pikolovskimi in neživljenjskimi zahtevami soglasodajalcev in upravnih enot, po drugi strani pa nelegalna in nelojalna kamp/glamp konkurenca nesankcionirano gradi, priklaplja infrastrukturo in posluje mimo vseh pravil in v posmeh državi ...« so še zapisali v poziv pristojnim, na katerega pa niso dobili prav veliko odgovorov oziroma večinoma pojasnila o nepristojnosti.
»Zanimivo je, da v naši občini sicer prav lastniki navedenih kompleksov skrbno vnašajo goste in nočitve v sistem e-turizem in plačujejo turistično takso,« še ugotavljajo in dodajajo, da so glede na to, da je nadzor nad obojim bolj ali manj edina pristojnost občinske inšpekcije na tem področju, izvajalci očitno ugotovili, da se jim kršenje ob aktivnem delu občinske inšpekcije ne izplača.
»Se jim pa zaradi neodzivnosti pristojnih državnih inšpekcij in dolgotrajnosti postopkov očitno izplača vse drugo ...« dodajajo na Občini Radovljica, kjer si želijo, da bi perečo problematiko urejali novi zakon o gostinstvu ter popravki in dopolnitve obstoječe zakonodaje. Predvsem z jasno, nedvoumno definicijo in opredelitvijo teh »začasnih, premičnih nastanitvenih objektov« oziroma v praksi brez soglasij in gradbenih dovoljenj urejenih »turističnih kompleksov v naravi«.
