Predstavnica civilne iniciative Rešimo sotočje je ministru in županu predala peticijo in podpise podpore ohranitvi in zaščiti sotočja / Foto: Marjana Ahačič

Predstavnica civilne iniciative Rešimo sotočje Jana Kolman je ministru Novaku in županu Globočniku predala peticijo z zahtevo za zaščito sotočja. / Foto: Marjana Ahačič

Sotočje si je ogledal minister Novak

Na povabilo radovljiškega župana Cirila Globočnika si je minister za naravne vire in prostor Jože Novak v petek ogledal sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke. Civilna iniciativa mu je predala pismo z zahtevami za zaščito območja, na katerem lastnik načrtuje turistično-rekreacijski center.

Radovljica – Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je po ogledu povedal, da je sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke pomembno območje nacionalnega pomena, da ga je treba urediti in skupaj z vsemi deležniki razmisliti, kako z njim ravnati v prihodnje.

Župan Ciril Globočnik pa je poudaril, da je na območju, na katerem so se v zadnjih letih med drugim odlagali gradbeni odpadki, najprej treba vzpostaviti prvotno stanje. Enako prepričanje je izrazil tudi direktor Zavoda za varstvo narave Slovenije Damijan Denac, ki je v Radovljico prišel skupaj ministrom.

Kot je znano, si lastnik, ki je zemljišče ob sotočju kupil še pred letom 2000, na njem želi urediti turistično-rekreacijski kompleks; postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je trenutno v fazi obravnave na pristojnem ministrstvu. Iniciativa Reši sotočje in širša civilna družba pa si po drugi strani prizadevata za popolno zaščito območja in prost dostop do sotočja. »Menimo, da bi bilo edino pravično tako za lastnika zemljišča kot za državo in državljane, da se to zemljišče odkupi in primerno uredi v neko vzorno območje, ki ga bomo lahko uživali vsi,« je poudarila predstavnica civilne iniciative.

»Dokler niso zaključeni vsi postopki, se tukaj ne sme zgoditi nič,« je po ogledu sotočja poudaril župan Občine Radovljica Ciril Globočnik in dodal, da je projekt v obsegu, kakršnega je predvidel investitor, za območje nesprejemljiv, čeprav trenutni občinski dokumenti na zemljišču načeloma dopuščajo tako športno kot turistično dejavnost.

»Zadovoljen sem, da smo se dobili na terenu, da smo si ogledali območje sotočja ter se pogovorili o tem, kaj je v preteklosti šlo narobe in kaj bi bilo treba storiti v prihodnje, da zaščitimo to območje; seveda po vseh pravilih, izkazanih tako v prostorskem redu kot morda tudi v občinskem podrobnem prostorskem načrtu,« je po koncu terenskega dela obiska povedal župan Radovljice Ciril Globočnik.

»Če želite spoznati jezero ali reko, obrnite hrbet rečnemu sistemu in poglejte, kaj je v okolici. Če ne bomo reševali kopnega, tudi rečnih in jezerskih sistemov ne bomo rešili.«

Damijan Denac, direktor Zavoda za varstvo narave RS, pa je na vprašanje, ali ga je pogled na sotočje, kakršno je danes, presenetil, odgovoril: »Presenečen sem v pozitivnem in v negativnem smislu: v pozitivnem nad čudovito Savo s prodišči in rečno loko, ki je tukaj še ohranjena, negativno pa nad številnimi nelegalnimi posegi, ki so bili na območju izvedeni in niso bili sanirani.« Povedal je, da so v zvezi z načrtovanim posegom investitorja že predpisali več kot dvajset pogojev, in tako kot župan Globočnik poudaril, da je območje predvsem najprej treba vrniti v prvotno stanje.

Sotočje je območje, kjer se stikajo različne naravne vrednote, je še pojasnil Denac, ena od nji je zoološka in v okvir te sodi tudi varstvo ptic, med njimi malega ponirka, malega deževnika, velikega žagarja, malega martinca ... Slednji je na primer močno ogrožena vrsta rečnih ekosistemov, ki so najbolj degradirani ekosistemi v Evropi, pa ob Savi še vedno gnezdi in ga moramo zato tudi varovati, je poudaril Denac.

Biolog Mihael Jožef Toman, ugledni mednarodni strokovnjak s področja ekologije voda in častni občan Radovljice, je ob tem poudaril še širši pomen sotočja kot zelo karizmatičnega okolja, ki ima tudi izjemen simbolni pomen za Slovence in regijo. »Tu se dokončno rodi ena najdaljših rek na tem območju, ki se po skoraj tisoč kilometrih izliva v Donavo. Pričakujemo, da bomo vsi spoznali, da ne gre samo za varovanje narave, da gre za mnogo več kot za varovanje rastlin in živali: sotočje je tudi pomemben del naše zgodovine in identitete.«

Ob tem pa je pripomnil, da se kot domačin še spominja čudovitega mokrišča, ki je bilo nekoč na tem območju. »Tako kot drugod po svetu smo tudi v naši državi že izgubili izjemno veliko mokrišč, ki so pljuča pokrajine in tudi zato nekaj, kar moramo reševati. Ne govorimo samo o vodi, govorimo o celotnem prispevnem vodnem območju. Če želite spoznati jezero ali reko, obrnite hrbet rečnemu sistemu in poglejte, kaj je v okolici. Če ne bomo reševali kopnega, tudi rečnih in jezerskih sistemov ne bomo rešili.«