Kdaj ste se zadnjič s kom ali s kakšno zadevo soočili?
Beseda soočenje je glagolnik, izpeljan iz glagola soočiti. Ta ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika dva pomena. Prvi je »narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru«, drugi, označen s kvalifikatorjem publicistično, pa je »narediti primerjavo, konfrontirati«. Že slovar ob razlagi besede ne obeta kakšnega prijetnega občutka ob soočenju. Soočiti se s kakšno neprijetno zadevo ali osebo iz preteklosti, se udeležiti kakšnega pogovora, ki se mu ni moč izogniti, konfrontirati reči, ki jim je težko priti do konca.
Koliko neprijetnih občutkov bo do 20. marca, do dveh dni pred državnozborskimi volitvami, prevevalo kandidate na teh in onih straneh, se morda zavedajo že zdaj, ko so se predvolilna soočenja ravno dobro začela. Ta so nam v minulem tednu že postregla z bolj ali manj sočnimi izjavami. Koliko so nas kandidati prepričali o njihovih načrtih in premikih, vsak od volivcev ve sam. Koliko soočenj, ki so se zgodila v tem tednu, ste se lotili gledati ali jim prisluhniti. In če ste se jih, koliko ste jih pogledali do konca in po tem, ko ste ugasnili televizor ali radio, razmišljali o videnem, povedanem? Morda kdaj vmes tudi mrzlično iskali daljinski upravljalnik, da se izognete poslušanju floskularnih izjav, za katere imamo občutek, da jih z enih ali drugih strani poslušamo že leta in leta.
Obljube, tudi uspešna zaključevanja dolgoletnih projektov, se v času pred volitvami vedno pomnožijo. Vedno pa se na vsaki strani najde nekdo, ki verjame temu ali onemu. Drobtina pade z ene strani, prgišče njih z druge. Državljani se sprašujemo, kdo je tisti pravi, ki bo v naslednjem mandatu te drobtine oplemenitil v smer, ki bo dobra za vse segmente ljudi. Prerekanje in očitanje o teh in onih napakah zdajšnje in prejšnjih vlad na soočenjih, ki nas še čakajo do 20. marca, mečejo senco dvoma v prepričanost v to, kateri ljudje so tisti, ki nam bodo prinesli dobre pogoje za življenje v prihodnjih letih. In vendar nam ne ostane drugega, kot da verjamemo, da bodo ti ali oni kandidati izrečene dobre namere, obljube uresničili.
Pomembno pa je, da navkljub temu, da sta morda ogled in poslušanje soočenj zaradi včasih precej neprimernih obnašanj in izjav malce naporna, vztrajamo in spremljamo, kaj kandidati porečejo in obljubijo. Da se bomo v nedeljo, 22. marca, lahko odločili za tistega, za katerega bomo sami – brez vpliva besed in modrovanj, ki jih dan na dan poslušamo v različnih okoljih – ugotovili, da bo brez fige v žepu delal v najboljšo možno smer za državo in državljane.