Telefoniranje, telefonski klic / Foto: Tina Dokl

V združenju bank Slovenije svetujejo, da ste ob tovrstnih klicih izjemno previdni. / Foto: Tina Dokl

So prepričljivi, govorijo tekoče slovensko

Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. Njihov cilj je pridobivanje osebnih ter bančnih podatkov posameznikov.

Ljubljana – V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. »S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni,« poudarjajo v Združenju bank Slovenije.

Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi »zavarovanja sredstev« denar prenesejo na t. i. varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice.

»Prevaranti so v klicu zelo prepričljivi in v pogovoru uporabljajo številne (javno dostopne) informacije o vas in govorijo v tekočem slovenskem jeziku. Klic lahko pride iz neznane tuje telefonske številke ali pa tudi iz številk slovenskih mobilnih operaterjev, ki so običajno potvorjene. Da bi prevari dali večji občutek legitimnosti, v nekaterih primerih tudi prvotno komunikacijo opravijo v imenu SI-CERT-a. Gre seveda za lažno predstavljanje v našem imenu,« opozarjajo v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.

Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare. Občanom svetujejo, da so ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivajo osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinejo. Če so podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, naj nemudoma stopijo v stik s svojo banko in obvestijo tudi pristojne institucije, vključno s SI-CERT-om. Na YouTube strani Varni na internetu je objavljen tudi primer klica prevaranta, ki se predstavi kot uslužbenec Banke Slovenije.