Smo v tehnofevdalizmu

Kaj je tehnofevdalizem

Preberimo najprej, kako Varufakis sam razloži fenomen tehnofevdalizma in njegova ključna pojma: »cloud capital« (oblačni kapital) in »cloud rent« (dobiček). »Tehnofevdalizem je sistem, kjer kapital ni več vezan na proizvodnjo fizičnih dobrin, temveč na digitalne fevde, ki nadzorujejo pozornost, podatke in interakcije uporabnikov. V klasičnem kapitalizmu obstajata trg in profitna marža. V tehnofevdalizmu se trgi zamenjajo z digitalnimi fevdi, kapital se akumulira kot cloud capital, dobiček pa kot cloud rent. Cloud capital je digitalni kapital: algoritmi, programska oprema, baza podatkov, omrežja. Cloud rent je dohodek, ki ga lastniki teh fevdalnih struktur pobirajo od uporabniškega dela, ne od lastne proizvodnje. Google search ne ustvarja vsebine, ampak ureja dostop do nje, pobira rento od oglaševalcev in podatkov. To je algoritemska monopolna renta, ne klasični tržni dobiček. Amazon ali Uber ne proizvajata fizičnega produkta, ampak platformo, ki zbere delo milijonov ljudi, od vožnje, kurirske dostave, ustvarjanja vsebin do interakcij na socialnih omrežjih. Pobirajo rento, ne dobiček iz proizvodnje. Tehnofevdalizem temelji na novi, mutirani obliki kapitala, načinu kapitala, ki je po kvantiteti in kvaliteti nekaj drugega kot vse, kar smo poznali doslej. Še pred desetletjem je bil vsak košček kapitala proizveden: plug, kladivo, parni stroj, industrijski robot. Danes pa je vzniknila nova vrsta kapitala, ki živi v naših telefonih, tablicah in optičnih vlaknih. Lastniki oblačnega kapitala lahko pri tem spreminjajo naše vedenje ali našo zavest. To ni več orodje za proizvodnjo, temveč za oblikovanje misli. In to orodje ustvarja nov, še neimenovan, a že vseprisoten družbeno-ekonomski način produkcije, distribucije, komunikacije, izmenjave. To ni več kapitalizem, čeprav je zgrajen na kapitalu. /…/ Če bi bile platforme interoperabilne, bi to pomenilo, da porabniki lahko prenesejo svoj kapital – pozornost, sledilce, podatke – na konkurenco. Lastniki cloud kapitala bi tako izgubljali tržno moč. Cloud rent bi se zmanjšal, zato bi morali lastniki delovati v skladu z agregatno vrednostjo, ne le z monopolom. To bi pomenilo ekonomsko demokratizacijo digitalnih fevdov, podobno ukrepom proti monopolom v zgodnjem 20. stoletju. Kapitalizem namreč temelji na trgih, konkurenci in dobičku, tehnofevdalizem pa temelji na platformah, nadzoru in rentah. Amazon, google, tiktok … to niso trgi. To so digitalni fevdi. In mi na njih ne nastopamo kot potrošniki, ampak kot tlačani. Vse delamo mi: z našimi podatki, čustvi, kliki. Lastniki platform pobirajo rento, tako kot so fevdalni gospodje nekoč pobirali dajatve od zemlje. Ničesar ne proizvajajo. Proizvajamo mi, in to brezplačno.«

Matrica in Zvezdne steze

Kakšen pa bi lahko bil izhod iz te situacije? »Prihodnost je razpeta med dvema mitologijama: Matrico in Star Trekom. Prva pomeni popolni nadzor, druga radikalno svobodo. In obe sta možni. Skrbi me, da se ljudje bolj bojijo svobode kot nadzora. Svoboda zahteva odgovornost, nadzor pa jo ponuja kot odrešitev. Leto 2008 je bilo naše leto 1929. S tehnofevdalizmom ni imelo nič. Oblačni kapital takrat sploh še ni obstajal. Tisto, kar se je zgodilo, je bil zlom postbrettonwoodskega finančnega kapitalizma. A ironično je ravno odziv na krizo – reševanje bank in tiskanje približno 35 tisoč milijard dolarjev za finančni sektor – pospešil kopičenje oblačnega kapitala, saj so bile to od leta 2009 do 2022 praktično edine investicije, ki so se dogajale. Denar, ustvarjen s kvantitativnim sproščanjem, je namreč sovpadal z univerzalnim varčevanjem. Tradicionalna kapitalistična podjetja, izčrpana in previdna, niso vlagala v nič: jemala so denar centralnih bank in ga porabljala za odkup lastnih delnic. Edini, ki so dejansko investirali v stroje in infrastrukturo, so bili lastniki oblačnega kapitala. Tako je ta kapital iz leta v leto rasel: po kvaliteti, količini, ambiciji. Od tod chatgpt. Od tod OpenAI. A vsakič, ko se v zgodovini nabere tako gigantska masa kapitala, nastopi tudi družbeni premik …« (Vir: vrhunski intervju Patricije Maličev z J. Varufakisom v Sobotni prilogi Dela, 29. 11. 2025)

Upor tlačanov

In ne nazadnje: »Mladi so danes najbolj izkoriščani delovni razred v zgodovini, pa ne zato, ker bi delali v tovarnah, ampak ker zastonj hranijo algoritme. A hkrati imajo v rokah nekaj, česar noben tlačan nikoli ni imel: tehnologijo, ki jo lahko obrnejo proti gospodarju.« (J. Varufakis) Sliši se lepo, pa je tudi mogoče? To je vprašanje za nas vse: za posameznike in naše povezave, od občine do države …