Slovenska veselica v Bischofshofnu

Številni Slovenci so se v torek odpravili v Bischofshofen v sosednjo Avstrijo, na zadnjo tekmo novoletne skakalne turneje. Iz Kranja je do tja dobrih dvesto kilometrov, z avtomobilom okrog dve uri in pol vožnje, ki pa se je tokrat v sneženju zaradi slabšega stanja na slovenskih cestah nekoliko podaljšala. V Avstriji snega ni bilo, temperature pa so se proti večeru spustile kar krepko pod ledišče. To ni pokvarilo izjemnega vzdušja v izteku skakalnice Paula Ausserleitnerja, na stadionu, ki se imenuje po Seppu Bradlu, nekdanjem avstrijskem smučarskem skakalcu.

Navijal tudi Domnov stric

Za dobro vzdušje so skrbeli tudi slovenski navijači. Zbirati so se začeli že nekaj ur pred tekmo. Prišli so z različnih koncev Slovenije – z avtobusi, kombiji, avtomobili. Po ulicah tega prijetnega mesta z dobrih 10.500 prebivalcev je bilo slišati slovensko besedo in slovensko pesem, videti pa slovenske zastave. Vse je bilo v pričakovanju slavja Domna Prevca, ki je v boju za zlatega orla na zadnjo izmed štirih tekem novoletne skakalne turneje prišel z veliko prednostjo. Da mu bo uspelo, je verjel tudi njegov stric Jernej Prevc iz Virmaš. »Mislim, da bo zdržal še to zadnjo tekmo in dobil turnejo. V letošnji sezoni je tako vrhunski, da je neverjetno. Resno je delal celo poletje in to je to. Je pravi športnik z glavo na pravem mestu. Vse pohvale. V Bischofshofnu sem bil tudi pred desetimi leti, ko je zlatega orla osvojil Peter,« je dejal.

Peter Prevc o spominih in bratu

Domnov najstarejši brat Peter je v izteku mirno pričakoval začetek zadnje tekme. Pred desetimi leti je bil on tisti, ki je osvojil zlatega orla – po Primožu Peterki kot drugi Slovenec. »Po pravici povedano, danes spomini izpred desetih let niso prišli na plano. Je že kar dolgo od takrat. Spomnim se, kje je bila podelitev, da je bil izhod na drugi strani kot danes, tukaj, kjer so gledalci, pa morje slovenskih zastav. Lepo je bilo,« je povedal. V nadaljevanju se je v pogovoru osredotočil predvsem na Domna. »Njegovo pot proti zmagi na turneji sem spremljal mirno, predvsem po Oberstdorfu, ko sem videl, da čez božične praznike ni nič izgubil na nivoju skokov. Prvi dan je dobil potrditev tega in takrat sem bil pri sebi nekako pomirjen, da se je pripravljen boriti za skupno zmago. Letos pri njem najbolj navdušuje to, da ne popušča, da se ne da zmotiti. Skrbi ga samo naslednji korak, naslednji skok – in kako bo takrat najboljši. Mislim, da je to naloga športnika, da to dela, da za to živi, ker potem lahko pride tudi do uspehov.«

Poudaril je, da je Domen preskok naredil že pred približno tremi leti. »Dolgo časa se mu ni izšlo, a ni popuščal, na treningih je vztrajal, iz vsake vaje, iz vsakega skoka je poskušal doseči največ. Po letu, dveh se mu je to začelo obrestovati, dobival je tudi rezultatske potrditve in posledično je šel še hitreje proti vrhu. V zadnjih letih je močno izboljšal eksplozivnost, skočnost, s svojim položajem v počepu lahko maksimalno izkoristi telo, noge ... S tem prinese vso energijo v pospešek in vertikalo, hkrati smuči ohranja ploske, kar je najpomembnejše, da ima s tem čim večjo površino v zraku.«

Tudi Peter Prevc je bil v sezoni, v kateri je osvojil zlatega orla, v izjemni formi. Na vprašanje, kako priti do te stopnje, danes 33-letni nekdanji skakalec odgovarja: »Če bi to vedeli, bi še jaz sedaj zmagoval. (smeh) Trdo delo, vse se poklopi, verjameš vase, je pa treba loviti ravnotežje med tem, da si drzen, a ne predrzen, da trdo treniraš, a se ne pretreniraš ..., kar je zelo težko. Ko pa ti gre, potrebuje športnik samo mir, da živi to, kar je delal deset, petnajst let prej. To uspeva tako Domnu kot Niki. Dobivata dovolj čestitk, tako da še moje podpore ne potrebujeta. Športnik potrebuje podporo takrat, kadar mu ne gre – in takrat pridem jaz na vrsto.«

Navijači iz Dolenje vasi

Tekma se je razpletla po željah navijačev. Avstrijci so se z Danielom Tschofenigom veselili zmage v Bischofshofnu, Slovenci pa drugega mesta in skupne zmage na turneji Domna Prevca. Zdi se, da so bili vsi zadovoljni. Člani slovenske ekipe so skupaj z navijači peli ponarodeli navijaški slogan Kdor ne skače, ni Sloven'c in poskakovali, po podelitvi se je ob narodnozabavnih zvokih skupine Fehtarji, ki je prav tako prišla v Bischofshofen, zavrtel tudi slovenski junak Domen Prevc.

Slednji si je nekaj trenutkov vzel tudi za navijače iz Dolenje vasi in jih prišel pozdravit. Oblečeni so bili v majice z zlatim orlom. »Danes nas je prišlo dvajset. Tudi če se Domen ne bi boril za zlatega orla, bi bili tukaj. To je eno izmed prizorišč, na katerem kar redno podpiramo naše sovaščane iz skakalne družine Prevc. Bili smo že ob slavju Petra. Biti zraven ob takšnih uspehih je prestiž, prav neverjetno je in zelo smo veseli. Vzdušje je odlično. Navijamo z navijači Roka Oblaka, torej smo se združili navijači iz Selške in Poljanske doline. V manj številni zasedbi smo bili skupaj že v Oberstdorfu. Večer bo še dolg, a jutri je delovni dan, tako da bo treba kar hitro nazaj proti Sloveniji,« je bil dobre volje Janez Rakovec, vodja navijačev bratov in sestre Prevc iz Dolenje vasi. Med navijači iz obeh dolin smo opazili tudi dva župana: Železnikov Marka Gasserja in Gorenje vasi - Poljan Milana Čadeža, poleg njiju pa še poslanca Žana Mahniča.

»Žerovskarji« za »Ablaka«

Poleg Domna Prevca sta na turneji uspešno skakala še dva z Gorenjskega. Anže Lanišek z Mlake jo je končal na skupno 9. mestu, Rok Oblak iz Žirovskega Vrha pa je bil 24. Tudi on je imel glasno podporo navijačev na čelu z mamo in očetom. Nosili so plakat z napisom »Dejmo, Rok Ablak, Žerovskarji«. Prišlo jih je za en kombi. »Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo Rok prišel do nastopa na novoletni turneji. Že prej mu je šlo dobro, a je imel vmes poškodbo, ki ga je za nekaj časa oddaljila. Se je pa zelo hitro vrnil in prišel na nivo, na katerem je v tej sezoni. Kapo dol. V Bischofshofnu sva z ženo prvič. Letos sva bila že na nekaj tekmah, tudi prvič. Smo kmečka družina in težko je najti čas. Letos sva si ga vzela, na pomoč na kmetiji je priskočila soseda. V veliko čast mi je spremljati sina. Takšnih priložnosti v življenju ni veliko in to je treba izkoristiti, tega res ne smem zamuditi. Rok je zelo vesel in upam, da se najina prisotnost malce pozna tudi na njegovih rezultatih,« je bil navdušen Vinko Oblak, Rokov oče.

Rok Oblak je pritrdil očetovim besedam. »Vesel sem, da so tukaj tudi moji domači, saj mi njihova podpora pomeni vse. Vzdušje je neverjetno, bi skoraj lahko rekel, da je Bischofshofen danes slovenski. Nepredstavljivo je, da sem del vsega tega dogajanja ob Domnovi osvojitvi zlatega orla. Še poleti si nisem predstavljal, da bi bil lahko zraven. Tudi s svojimi nastopi na turneji sem zadovoljen.«

Po koncu tekmovalnega dela so se navijači preselili v središče mesta, kjer je glasbeno dogajanje potekalo na dveh odrih.