Slovenija po škodi na vrhu

Kranj – Skupna gospodarska škoda zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer je med letoma 1980 in 2023 v 38 evropskih državah (članicah Evropskega gospodarskega prostora in šestih državah Zahodnega Balkana) presegla 790 milijard evrov, navaja poročilo Evropske agencije za okolje. Največ gospodarske škode je nastalo v Nemčiji (180 milijard evrov), sledijo Italija (135 milijard), Francija (130 milijard), Španija (97 milijard) in Poljska (20 milijard). Največ škode je bilo zaradi poplav, neviht, vetra in toče.

Pri preračunu gospodarske škode na prebivalca v obdobju 1980–2023 se je v vrhu lestvice znašla Slovenija – z zneskom 8733 evrov. Sledijo ji Luksemburg (2694 evrov), Švica (2685), Italija (2330) in Španija (2279). Države z najnižjimi škodami na prebivalca so Kosovo (10 evrov), Črna gora (41), Islandija (87), Turčija (104) in Malta (129). Slovenija je tudi država z največjo gospodarsko škodo na kvadratni kilometer v omenjenem obdobju (866.467 evrov), za njo pa so Belgija (553.942), Nemčija (504.812), Švica (481.820) in Italija (446.788). Države z najnižjimi škodami na kvadratni kilometer so Islandija (249 evrov), Kosovo (1713), Črna gora (1786), Finska (7041) in Estonija (7489). Pokazalo se je, da imajo zahodno- in srednjeevropske države večjo škodo na kvadratni kilometer kot države na vzhodu in severu Evrope. Večina držav je sicer poročala, da je bilo več kot 50 odstotkov njihove škode nezavarovane, v mnogih primerih pa je ta številka presegla 90 odstotkov.

Iz poročila je razvidno tudi, da so ekstremni vremenski dogodki v obdobju 1980–2023 povzročili 246.376 smrtnih žrtev. Največ življenj so terjali vročinski valovi, sledijo požari, suše in mraz ter nato poplave. Ob tem je agencija opozorila, da smrtnih žrtev zaradi vročinskih valov pogosto ni mogoče neposredno prepoznati in se izračunajo s statističnimi ocenami, kar nekoliko omejuje primerljivost podatkov.