Slovenija, imamo problem

Tesen izid nedeljskih volitev napoveduje naporno sestavljanje prihodnje vladne koalicije. Po zadnjih delnih neuradnih rezultatih bo aktualna koalicija Gibanje Svoboda kot relativni zmagovalec volitev, SD in Levica, ki se ji je na teh volitvah pridružila Vesna, v naslednjem sklicu državnega zbora imela 40 poslancev, stranke desnosredinskega bloka, kamor poleg SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča lahko prištejemo še Demokrate Anžeta Logarja, pa 43. Tu je še Resni.ca Zorana Stevanovića, ki se je z notarskim podpisom zavezal, da koalicije z Janezom Janšo ne bo sklepal, zatorej, če se ne bodo odločili za opozicijsko držo, lahko na njihovih pet poslancev računajo le v levosredinski koaliciji. To bi pomenilo skupaj 45 poslancev in s tem šibko vlado, če jo bo Golobu sploh uspelo sestaviti. Morda lahko računa še na Demokrate, glede na to, da Logar rad poudarja politično širino, malo verjetno pa na trojček okoli NSi, če lahko sklepamo po izjavi njenega prvaka Jerneja Vrtovca v nedeljo zvečer, da je težko sodelovati s tistimi, ki netijo ideološki boj proti zdravnikom, kmetom, obrtnikom in podjetnikom.

Sodeč po izjavah – ne samo po koncu volitev, ampak ves čas volilne kampanje – pa vladanje s šibko večino ne zanima niti Janeza Janše. Besede o politični stabilnosti, ki terja ustavno večino razuma, je v nedeljo še podkrepil z napovedjo, da bodo naslednje volitve predčasne in prej, ko bodo, bolje bo za Slovenijo. Pri tem prvak SDS zagotovo ni ciljal samo na izražene dvome o legitimnosti volitev zaradi po njegovem nezakonitih skupnih volišč za predčasno glasovanje in domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na volilno nedeljo. Napoved predčasnih volitev zagotovo sloni tudi na njegovi tezi, da se »ne da postaviti stabilne vlade, saj lahko (majhne, op. p.) stranke z najmanj legitimnosti izsiljujejo in se pred volitvami poskušajo ohraniti v državnem zboru s populističnimi ukrepi«.

Z zapleteno kombinatoriko pri povolilnem sestavljanju vlade se v Sloveniji sicer ne srečujemo prvič. Takega privilegija, kot ga je imel Robert Golob pri sestavljanju vladne koalicije pred štirimi leti, so bili deležni le redki, morda le Miro Cerar leta 2014. Večina vlad je bila sestavljena na podlagi podobne razdelitve volilnega telesa kot letos in po mukotrpnih pogajanjih. In tudi presenečenjih. Spomnimo se samo Cirila Pucka, ki je po volitvah leta 1996 s prestopom iz SKD v LDS odločilno pripomogel k odpravi pat položaja v državnem zboru in s tem k potrditvi Janeza Drnovška za mandatarja.