Robert Vehovec: »Da bi zagotovili varnost cestnoprometnih udeležencev, moramo postati kritični do odklonskih ravnanj, ki lahko vsakogar v cestnem prometu zaznamujejo za vse življenje.« Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Skrb vzbujajoče število smrtnih prometnih nesreč
Letos se je do konca julija zgodilo za dobre štiri odstotke manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani, a je število umrlih v njih skokovito naraslo – letos jih je bilo 58, lani 38. Najpogostejši vzrok najhujših nesreč ostaja neprilagojena hitrost, zato je policija ta teden poostrila nadzor v sklopu evropske preventivne akcije.
Kranj – Po podatkih policije se je med 1. januarjem in 30. julijem letos zgodilo 10.909 prometnih nesreč, kar je 4,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 11.395. Kljub temu je število smrtnih žrtev močno naraslo – umrlo je 58 udeležencev, kar je 65,7 odstotka več kot lani, ko je v prometnih nesrečah umrlo 38 oseb. Hudo telesno poškodovanih je bilo 500 oseb (lani 543), kar pomeni 7,9-odstotni upad, število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo za 12,5 odstotka – s 3.786 na 3.311.
Med letošnjimi smrtnimi žrtvami so bili 1 voznik e-kolesa, 3 kolesarji, 4 pešci, 1 potnik na mopedu, 1 potnik v tovornem vozilu, 11 potnikov v osebnih avtomobilih, 18 voznikov motornih koles, 3 vozniki mopedov, 15 voznikov osebnih avtomobilov in 1 voznik tovornega vozila.
Največ umrlih v letošnjih prometnih nesrečah je med vozniki enoslednih motornih vozil, in sicer 21, od tega 18 voznikov motornih koles in 3 vozniki mopedov. V 12 primerih so ti vozniki prometno nesrečo povzročili sami.
Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je ob tem opozoril, da po nekaterih raziskavah vožnja z motornim kolesom prinaša tudi do štirikrat večje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Zato je, kot je dodal, zelo pomembno, da motoristi poskrbijo za svojo varnost – tako z odgovornim ravnanjem kot z ustrezno opremo in znanjem. Po njegovih besedah smo trenutno na vrhuncu motoristične sezone, ko se mnogim zdi, da že imajo optimalni občutek, kar pogosto vodi v bolj tvegano vožnjo. »Najpomembnejša je vožnja s prilagojeno hitrostjo,« je poudaril Vehovec.
Voznik motornega kolesa mora znati predvidevati morebitne nevarnosti, ne sme precenjevati svojih zmožnosti, motor mora biti tehnično brezhiben, voznik pa v dobrem psihofizičnem stanju. Če je utrujen ali pod pritiskom, naj se vožnji odpove. »Ugotavljamo namreč, da si veliko ljudi omisli motorno kolo, niso pa pripravljeni veliko investirati v opremo in še manj v treninge varne vožnje. Odsvetujemo tudi vožnjo v skupinah, ki je bolj nevarna, posebno za tiste z manj izkušnjami,« je dejal.
Za številne voznike so lahko usodne tudi osnovne napake, kot sta neuporaba varnostnega pasu in vožnja pod vplivom alkohola. Kot je navedel Vehovec, je letos v prometnih nesrečah umrlo 15 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik tovornega vozila in 11 potnikov. Med njimi kar devet voznikov in štirje potniki ob nesreči niso uporabljali varnostnega pasu.
»Policija je v letošnjem letu obravnavala že skoraj 15.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu, in kot kažejo podatki, so posledice te neuporabe lahko zelo neizprosne, zato poziv vsem: dosledno uporabljajte varnostni pas, ne glede na to, ali sedite spredaj, zadaj ali v kombiju, in ne glede na to, kako dolga je pot.«
Poleg tega je bilo po trenutnih podatkih z vožnjo pod vplivom alkohola povezanih že 11 smrtnih prometnih nesreč. Ker je poletje čas številnih družabnih dogodkov, kjer ne manjka alkohola, Vehovec znova poziva voznike k odgovornosti: »Za volan sedite le, če niste uživali alkohola ali drugih prepovedanih substanc.«
Kljub vsem akcijam in opozorilom policije je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok hujših prometnih nesreč. Višje ko so hitrosti, hujše so posledice prometnih nesreč. Letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.927 (lani 2.141) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 27 (17) udeležencev, 204 (224) so bili hudo telesno poškodovani in 926 (1.125) lahko telesno poškodovanih. Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi na cestah v naselju in regionalnih cestah.
Policija je letos obravnavala že 71.591 (lani 74.557) kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, zato bodo policisti še okrepili aktivnosti na tem področju, in sicer predvsem v tem tednu, ko poteka vseevropska akcija Hitrost. »Udeleženci v prometu lahko pričakujejo večje število nadzorov v posameznih primerih tudi po t. i. metodologiji veriga, kar pomeni, da bo na izbranih relacijah delovalo tudi po več policijskih patrulj,« je napovedal Vehovec.
Policija ob robu opozarja vse udeležence v prometu, da je pred nami še druga polovica poletja, ko promet ostaja gost, ceste pa obremenjene. Tudi avgusta pričakujejo številne zastoje, zlasti na glavnih poteh proti turističnim destinacijam, kjer je povečano tudi število motoristov. »A z odgovorno, umirjeno in strpno vožnjo lahko poskrbimo, da bo zadnji poletni mesec varnejši in da bo manj tragičnih nesreč, kakršnim smo bili priča v zadnjem obdobju,« so sklenili.
